Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/95, 18/97, 30/98, Uradni list RS, št. 31/99 in Uradne objave Snežnika, št. 4/06) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 11. seji dne 28. 1. 2016 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica.

(2) Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica velja za celotno ozemlje Občine Ilirska Bistrica.

(3) Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica vsebuje strateški in izvedbeni del.

(4) Strateški del OPN določa:

– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

– zasnovo prostorskega razvoja občine,

– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

– okvirna območja razpršene poselitve,

– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

– usmeritve za razvoj v krajini,

– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(5) Izvedbeni del OPN določa:

– enote urejanja prostora,

– namensko rabo prostora,

– prostorsko izvedbene pogoje in

– usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(6) Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.

(1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

– BTP: bruto tlorisna površina,

– DPA: državni prostorski akt,

– DV: elektroenergetski daljnovod,

– EUP: enota urejanja prostora,

– GJI: gospodarska javna infrastruktura,

– GKS: Gauss-Krüger koordinatni sistem,

– K. klet,

– KB: elektroenergetski kablovod,

– M: mansarda,

– N: nadstropje,

– NN: nizkonapetostni elektroenergetski vod,

– ONRP: osnovna namenska raba prostora,

– OPN: Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica, ki ga določa ta odlok,

– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,

– OVE: obnovljivi viri energije,

– P: pritličje,

– PGD: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

– PIP: prostorsko izvedbeni pogoji,

– pPIP: podrobni prostorsko izvedbeni pogoji,

– PM: parkirno mesto,

– PNRP: podrobnejša namenska raba prostora,

– Po: podstrešje,

– RČ: regulacijska črta,

– RL: regulacijska linija,

– SN: srednjenapetostni elektroenergetski vod,

– GL: gradbena linija,

– GM: gradbena meja,

– RGB: barvna lestvica RGB (red-green-blue) osnovnih barv rdeče, zelene in modre, vsake v 256 odtenkih,

– RS: Republika Slovenija,

– TZ: tip zazidave,

– UN: Urbanistični načrt Ilirska Bistrica

– URE: učinkovita raba energije,

– ZNG: zemljišče namenjeno gradnji,

– ZVKDS: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(2) Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene 76. členu tega odloka.

(1) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

(2) Sestavni deli Odloka o OPN so:

– besedilni del,

– grafični prikazi strateškega dela,

– grafični prikazi izvedbenega dela in

– priloge.

(3) Besedilni del vključuje besedilo Odloka o OPN ter priloge:

– Priloga 1: Dopolnilni PIP za posamezne EUP in usmeritve za OPPN;

– Priloga 2: Vrste dopustnih gradenj pomožnih nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah PNRP;

– Priloga 3: Prostorski izvedbeni pogoji, ki izhajajo iz omilitvenih ukrepov.

(4) Grafični prikazi strateškega dela vsebujejo:

– Zasnovo prostorskega razvoja (list 1),

– Zasnovo gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (list 2.1),

– Zasnovo gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura (list 2.2),

– Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (list 3.1),

– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (list 3.2),

– Prikaze okvirnih območij naselij z okvirnimi območji sanacije razpršene gradnje in okvirnimi območji razpršene poselitve (list 3.3),

– Usmeritve za razvoj krajine (list 4).

(5) Grafični prikazi izvedbenega dela vsebujejo karte:

– 1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,

– 2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,

– 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (97 listov),

– 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (97 listov).

(6) Priloge so:

– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

– prikaz stanja prostora,

– strokovne podlage,

– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

– obrazložitev in utemeljitev OPN,

– povzetek za javnost in

– okoljsko poročilo.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;

2. bruto tlorisna površina objekta je skupna površina vseh etaž objekta, ki izpolnjuje kriterije za stavbo; etaže so lahko nadstropja, ki so v celoti ali delno pod terenom, nadstropja nad terenom, podstrešja, terase, strešne terase, površine tehničnih in skladiščnih prostorov, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836;

3. dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba; sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeno zemljišče namenjeno gradnji in ločena vhoda;

4. domačija je območje stavbnega zemljišča domačije (ali kmetije) na kateri se prebivalci ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo ali kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo; domačijo sestavlja ena enostanovanjska hiša in kmetijski objekti;

5. dvostanovanjska stavba je objekt z dvema stanovanjema v eni stavbi;

6. enodružinska gradnja je območje prosto stoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v stavbi na enem zemljišču, namenjenem gradnji;

7. enostanovanjska stavba je objekt z enim stanovanjem;

8. etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje, izkoriščeno podstrešje in mansarda;

9. etažnost je navedba, katere etaže sestavljajo stavbo;

10. frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora;

11. funkcionalne dopolnitve so novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vzdrževanje objektov v skladu z merili, ki jih določajo prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo znotraj enote urejanja prostora in pri katerih ni potrebna sprememba prometnega režima znotraj EUP ali rušitev obstoječih objektov z izjemo rušitve objektov za novogradnjo objekta, ki bi pomenil izvedbo del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij; spremembo prometnega režima predstavljajo spremembe ali dopolnitve prometnega režima ali obstoječe prometne mreže z izjemo izvedbe utrjene dovozne poti v dolžini do 300,0 m in širini 4,0 m;

12. gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi; gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena;

13. gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata;

14. gozdni rob je skrajni rob z gozdom poraslega zemljišča in ni bližji kot 25 m od stavbnega zemljišča;

15. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta;

16. gradnjanovega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz;

17. klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;

18. komunalna infrastruktura so objekti, vodi in naprave komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;

19. komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti);

20. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho;

21. nadomestnagradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki ima enake ali manjše gabarite ter enako namembnost, kot jih ima obstoječi objekt na tej lokaciji, ki je predmet odstranitve ob dovolitvi nadomestne gradnje;

22. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;

23. nelegalnagradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja;

24. neskladnagradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim;

25. nevarnagradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico;

26. nestanovanjskastavba je objekt, v katerem je manj kot 50 % BTP namenjenih bivanju;

27. odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev;

28. odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje;

29. okoljskainfrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov;

30. oskrbovanastanovanja so stanovanja za starejše in invalide, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje;

31. otroškoigrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja;

32. pritličje je del stavbe, katerega najnižja tla prostorov se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo;

33. raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode;

34. regulacijske črte se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti in sicer so regulacijske črte:

– regulacijske linije drevoredov, ki določajo linije drevoredov;

– regulacijske linije koridorjev za gospodarsko javno infrastrukturo, ki določajo koridorje za umestitev gospodarske javne infrastrukture;

– gradbene linije, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;

– gradbene meje, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

35. rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %;

36. ruševine so ostanki zakonito zgrajenega objekta, ki se iz njih da razbrati lego in funkcijo;

37. sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka;

38. spremembanamembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico;

39. stanovanjskastavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih bivanju;

40. stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje;

41. svetla višina prostora je merjena od končanih tal do končanega stropa;

42. trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi;

43. tuje zemljišče, je zemljišče, ki ni v lasti investitorja;

44. varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega območje, določeno v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture;

45. večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti);

46. vila blok je večstanovanjski objekt z največ 4 stanovanji višine največ (K)+P+2; zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (nadstandardna površina bivalnih prostorov, podzemne garaže, velik delež odprtih zunanjih površin na stanovanje ipd.);

47. višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; v višino stavbe se ne štejejo: dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture;

48. vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno;

49. vzdrževanjezelenihpovršin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin;

50. začasni objekt je objekt, ki ga je potrebno odstraniti najpozneje v šestih mesecih od začetka gradnje in vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, kjer je bil zgrajen;

51. zakonitozgrajeniobjekt je:

– objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali

– stavba, ki je bila zgrajena pred letom 1967, če stranka razpolaga z dokazilom, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in da je na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru;

52. zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov;

53. zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje; zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo;

54. zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem;

55. zemljišče, namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;

56. železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov;

57. železniško postajališče je prostor, določen za postanek vlakov.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3) Izrazi v prvem odstavku tega člena in v drugih členih, ki so vsebinsko enaki izrazom v zakonih in drugih državnih predpisih, se ne glede na poznejše spremembe teh predpisov, uporabljajo v sedanji obliki.

(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški ali ženski spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(1) Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine je premišljena uporaba prostorskih potencialov, razvijanje pokrajinskih značilnosti, ohranjanje krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter ob upoštevanju vpetosti v širši prostor tudi prispevanje k bogatenju vsedržavnega prostora.

(2) Prostorski razvoj upošteva varstvene zahteve in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.

(3) Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene na področju demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb. Prostorski razvoj upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.

(4) Prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati trajnostno rabo dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine, ki se mora ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki za svoj obstoj potrebuje aktivno rabo. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.

(1) Strateška usmeritev Občine Ilirska Bistrica je izrabiti prednosti območij z naravnimi in kulturnimi kakovostmi v hribovitih območjih blizu obalnih območij s tem da se v teh območjih zagotavlja prostorske možnosti za razvoj trajnostnih turističnih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale in strateško pomembne lege:

– v zaledju Tržaškega zaliva (meje z Republiko Italijo) in v Kvarnerskega zaliva (meja z Republiko Hrvaško) in

– v območju Jadransko-Jonske prometne osi.

(2) Poselitveni razvoj se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami (upoštevanje poplavno ogroženih območij, varovanih območij in kvalitetnih območij za pridelavo hrane) predvsem z zagotavljanjem možnosti za gospodarski razvoj in vzpostavitev kvalitetnega bivalnega okolja z notranjih razvojem, prenovo in racionalnimi širitvami poselitve skladno z izgradnjo prometne mreže in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

(3) Izvajati aktivno zemljiško politiko z vzpostavitvijo pogojev za aktivno sodelovanje lastnikov zemljišč in investitorjev na področju urejanja in opremljanja zemljišč v obliki javno zasebnega partnerstva z zagotavljanjem izdelave prostorskih izvedbenih aktov in na njihovi osnovi ustreznim opremljanjem stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo.

(4) Cilj prostorskega razvoja na področju poselitve je:

– krepiti policentrično urbano omrežje z krepitvijo razvoja občinskega središča mesta Ilirske Bistrice kot regionalnega središča in krepitvijo razvoja drugih lokalnih središč z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti;

– občinsko središče mesto Ilirska Bistrica razviti kot urejeno in varno mesto, privlačno za bivanje in delo ter krepiti položaj mesta v širšem vplivnem območju mesta Koper in delno Sežane in Postojne ter sosednih mest Trsta in Reke.

(5) Zagotoviti prostorske pogoje za gospodarski razvoj, vključno s kmetijstvom in turizmom ter za delo v terciarnih in kvartarnih dejavnostih.

(6) Cilj prostorskega razvoja na področju gospodarskega razvoja je razvijati gospodarske cone skladno s policentričnim urbanim omrežjem občine in prometno mrežo, in sicer se:

– v občinskem središču mestu Ilirska Bistrica omogoča zadostno ponudbo funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva;

– zagotavlja pogoje za razvoj sodobno opremljene večje industrijske cone v zadostnem obsegu za zagotovitev dolgoročnih potreb regionalnega gospodarstva (industrijska cona Plama);

– zagotavlja pogoje za razvoj podjetniških con malega gospodarstva na lokalni ravni v pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih na meji z Republiko Hrvaško.

(7) Cilj prostorskega razvoja na področju turizma je zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za realizacijo turističnih projektov v območju mesta Ilirske Bistrice in na območju kulturne krajine ter omejenih turističnih območij znotraj območij naravne krajine.

(8) Zagotavlja se kakovostno okolje.

(9) Skrbi se za ohranjanje narave, in sicer se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotsko raznovrstnost kot bistveno sestavino kakovostnega naravnega okolja, ki je eden izmed temeljev razvoja v Občini Ilirska Bistrica.

(1) Prednostna območja za razvoj poselitve so naselja, ki so opremljena z oskrbnimi in storitvenimi funkcijami.

(2) Prednostna območja za razvoj gospodarskih con so ob prometnih vozliščih z neposredno železniško povezavo in hkrati območja izven varovanih območij.

(3) Prednostna območja za razvoj turistične ponudbe so območja z relativno dobro dostopnostjo in naravnimi ali ustvarjenimi potenciali za razvoj turizma.

(1) Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo policentričnega urbanega omrežja. Naselja v Občini Ilirska Bistrica se glede na njihovo vlogo in funkcijo znotraj gravitacijskih območjih dele na:

– občinsko središče in hkrati središče regionalnega pomena,

– pomembnejša lokalna središča,

– lokalna središča.

(2) Policentrično urbano omrežje v Občini Ilirska Bistrica tvorijo:

– mesto Ilirska Bistrica se razvija kot središče regionalnega pomena s krepitvijo izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, družbenih funkcij in predvsem z gospodarskim in turističnim razvojem za gravitacijsko območje celotne občine in delno regije;

– v gravitacijskem območju Zgornje Pivke se razvijata kot pomembnejša lokalna središča naselji Knežak – Bač z večanjem in delitvijo oskrbnih in zaposlitvenih funkcij med njima;

– v gravitacijskem območju Brkinov se razvija kot lokalno središče naselje Pregarje s krepitvijo oskrbnih in storitvenih funkcij;

– v gravitacijskem območju Jelšanskega podolja se razvija naselje Jelšane kot pomembnejše lokalno središče;

– v gravitacijskem območju Podgrajskega podolja se naselje Podgrad razvija kot pomembnejše lokalno središče s krepitvijo oskrbnih in zaposlitvenih funkcij;

– v gravitacijskem območju Podgore se kot lokalni središči razvijata naselji Zabiče in Kuteževo s krepitvijo in delitvijo oskrbnih in zaposlitvenih funkcij.

(3) Druga naselja se dele na:

– druga oskrbna središča to so naselja razvojem vsaj nekaterih oskrbnih in storitvenih funkcij: Koseze, Zarečje, Zemonska Vaga – Dolnji Zemon v ožjem gravitacijskem območju mesta Ilirska Bistrica; naselja Harije, Prem in Ostrožno Brdo v gravitacijskem območju Brkinov; naselja Topolc in Dolnja Bitnja v gravitacijskem območju doline Reke; naselje Novokračine v gravitacijskem območju Jelšanskega podolja; naselji Hrušica in Starod v gravitacijskem območju Podgrajskega podolja;

– naselja, ki ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij.

(4) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 1: »Zasnova prostorskega razvoja«.

(1) Občina zagotavlja prostorske možnosti za:

– gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem v mestu Ilirska Bistrica;

– gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov v manjšem obsegu v Podgradu;

– stanovanjsko gradnjo, in sicer predvsem organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v Knežaku, Bač in drugih lokalnih središčih.

(2) Občina zagotavlja možnosti za stanovanjsko gradnjo v naseljih brez posebnih funkcij predvsem s prenovo in notranjim razvojem naselij in le v manjši meri s širitvijo naselja.

(3) Pri določanju prostora za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z:

– zagotavljanjem strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih in nižje gostote pozidave v podeželskem prostoru;

– varčevanjem z energijo in materialnimi sredstvi;

– usmerjanjem stanovanjske gradnje in drugih večjih generatorjev prometa v območja z urejenim sistemom javnega potniškega prometa oziroma z istočasnim načrtovanjem stanovanjske gradnje in sistema javnega potniškega prometa.

Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti občina usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v mestu Ilirska Bistrica in drugih lokalnih središčih.

(1) Gospodarske cone se prednostno razvija v:

– območju Podgrada industrijsko cono Plama ter v

– območju Jelšan ob meji z Republiko Hrvaško.

(2) Ohranjajo in notranje se razvijajo še gospodarske cone v:

– območju mesta Ilirska Bistrica ter v

– območju Knežaka in Bača kot manjše gospodarske cone za potrebe lokalnega gospodarstva.

(1) Občina spodbuja razvoj obstoječih turističnih programov in razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine v skladu s strategijo razvoja turizma z izvedbenimi programi v Občini Ilirska Bistrica.

(2) Prednostna območja za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti so:

1. Turistična destinacija Ilirska Bistrica – Snežnik z:

– nosilnim turističnim projektom razvojem mesta Ilirska Bistrica s starim mestnim jedrom kot izhodiščem za turistično ponudbo v območju občine;

– dopolnilnimi turističnimi projekti, in sicer območjem reke Reke, športno-rekreacijskim območjem Črne Njive, Gradom Turnom, graščino Dolnji Zemon, Novim gradom in gradom Kalc ter Novokrajsko jamo in Gomanci z Dletvom ter

– ostalo spremljevalno ponudbo.

2. Turistična destinacija Sviščaki in Mašun z:

– nosilnim turističnim projektom Sviščaki in Mašun in

– ostalo spremljevalno ponudbo.

3. Turistična destinacija Brkini z:

– nosilnim turističnim projektom Mola s turistično in športno-rekreacijsko ponudbo in grad Prem z ohranjeno kulturno zgodovinsko dediščino in izjemno lego v krajini ter zgodovinskim pomenom – naselje Prem z gradom Prem,

– dopolnilnimi turističnimi projekti, in sicer športno-rekreacijsko območje Klivnik ter Dolino Posrtvice in Šmagurke ter Bolnišnico Zalesje s poudarkom na kulturni krajini ter

– ostalo spremljevalno ponudbo.

4. Mreža turističnih tematskih in rekreacijskih poti na Slovensko-Hrvaškem obmejnem območju z razvojem lokalnih turističnih središč in vzpodbujanjem razvoja ustreznih dopolnilnih dejavnosti in naravne in kulturne dediščine na območju poti, ki naj se v največji možni meri izogne območjem varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov ter območjem mirnih con, in sicer so to:

– Evropska pešpot,

– Pot prijateljstva Snežnik – Snježnik,

– Notrajska pešpot,

– Tranzverzala vezistov,

– Učna pot Jelšane,

– Gozda učna pot Sviščaki,

– Mašunska učna pot,

– Kettejeva pot,

– Pot partizanska bolnica Zalesje,

– Brkinska sadna pot,

– Po poteh kontrabanta,

– Kolesarka pot,

– Tematska pot Sv. Katarina – križev pot,

– Učna pot rastlinstva – Podstenjšek,

– Arheološka učna pot Gradišče–Sv. Ahac–Dolnji Zemon–Stražica–Sv. Katarina,

– Arheološka pot Podtabor,

– Pot spomina – Hrib svobode,

– Motokros – Dolenje,

– Učna pot poznavanje ptic – Mola,

– Pot po gradovih,

– Pot po kmečkih turizmih,

– Pot po naravnih znamenitostih,

– Pot po kulturnih znamenitostih,

– Pot Ilirska Bistrica – Po sledeh naravne in kulturne dediščine,

– Pot z imenom Skrivnostni svet zgornje Pivke,

– Pot z imenom Potep po deželi šeg in običajev,

– Pot z imenom Po poteh bogastva Snežniških gozdov.

(3) Ostala spremljevalna ponudba.

(4) Na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj, v skladu s Strategijo razvoja turizma z izvedbenimi programi v Občini Ilirska Bistrica.

(5) Na prednostnih območjih za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja ustrezne prostorske pogoje za izvedbo. Na teh lokacijah se razvija turistična infrastruktura in programi skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot je eno izmed ključnih izhodišč razvoja turistične infrastrukture in programov na teh območjih.

(1) Mesto Ilirska Bistrica se razvija kot središče regionalnega pomena. Oblikuje se kot osrednje gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče občine občinskega in medobčinskega (regionalnega) pomena. S prestavitvijo državne ceste G1-6 na območju naselja Ilirska Bistrica se prestrukturira prometna mreža naselja, ki omogoči intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti, racionalno rabo prostora in nove poselitvene in zaposlitvene možnosti.

(2) Za občinsko središče Ilirska Bistrica se izdela urbanistični načrt.

(1) Temeljne smeri prometnega povezovanja z ostalo Slovenijo in Republiko Hrvaško:

– glavna cesta G1-6 (Postojna – Ilirska Bistrica – Jelšane),

– glavna cesta G1-7 (Starod – Kozina – Krvavi potok),

– glavna železniška proga E 65 (Pivka – Ilirska Bistrica) ter

– regionalna cesta R2-404 (Podgrad – Ilirska Bistrica – Pivka), ki predstavlja najkrajšo povezavo med Ilirsko Bistrico, Podgradom in obalo.

(2) Ostale smeri prometnega povezovanja so regionalne ceste tretjega reda R3-630 (Prem – Obrov – Golac), R3-631 Starod in R3-632 (Ilirska Bistrica – Zabiče – Novokračine in Jelšane – Novokračine), ki predstavljajo pomembnejše cestne povezave znotraj območja občine oziroma v naselja sosednjih občin (Golac) ali na maloobmejni mejni prehod (MMP Novokračine) ter regionalna cesta R3-915 (Ilirska Bistrica – Sviščaki – Leskova dolina – Pudob), ki je turistična regionalna cesta in povezuje Ilirsko Bistrico s Sviščaki in Snežniško planoto.

(1) Ključnega pomena za razvoj Občine Ilirska Bistrica in mesta Ilirska Bistrica je usklajen razvoj poselitvenega in prometnega omrežja s:

– prestavitvijo glavne državne ceste G1-6 iz središča mesta Ilirska Bistrica in

– novo daljinsko povezavo V. in Jadransko-jonskega koridorja,

(2) Bodoča daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja in glavna železniška proga E 65 predstavljata glavno železniško povezavo in prometno vozlišče ob meji z Republiko Hrvaško.

(3) Prestavitev glavne državne ceste G1-6 v mestu Ilirska Bistrica zagotovi ustrezno prometno mrežo za izločitev tranzitnega in tovornega prometa izven središča mesta na obvozno cesto ter ureditev križišč v cilju zagotovitve ustreznega navezovanja lokalnih cest, prepustnosti in prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.

(4) Po prestavitvi glavne državne ceste G1-6 se ohrani obstoječa trasa G1-6 kot glavna povezovalna struktura mesta. S prometno preusmeritvijo tranzitnega prometa ter ureditvijo peščevih površin in zasaditvijo drevoreda (promenadne ulice) se ustvarijo funkcionalne in vizualne povezovalne poti.

(1) Prenovi se tudi druge dele omrežja državnih cest. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredi se križišča z navezavami lokalnih cest.

(2) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje omogočijo dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območij storitvenih dejavnosti (gospodarske cone v območju mesta Ilirska Bistrica, Podgrad – Hrušica, Knežak – Bač, Jelšane – Starod) ter do turističnih destinacij.

(3) Vse regionalne ceste se na območju potekov skozi naselja izvedejo najmanj v profilu: vozišče 2 x 3,25 m, kolesarska steza in pločnik za pešce ali posebna površina za kolesarje in pešce.

(4) V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah v občini naj se, v kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To je nujno zlasti na odsekih Ilirska Bistrica – Podgrad (med Harijami in Podgradom) in Ilirska Bistrica – Ribnica.

(1) Po potrebi se prenavlja dele omrežja lokalnih cest, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo notranje povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje.

(2) Varuje se in zagotavlja najboljše hodnike obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(1) Za vzpostavitev pogojev za razvoj policentrične strukture urbanega sistema, gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti države se zagotavlja neposredne železniške povezave gospodarskih con in posameznih gospodarskih subjektov na železniško omrežje.

(2) Za navezovanje na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor se rekonstruira in dogradi daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h v smeri od Ilirske Bistrice prek Ilirske Bistrice naprej proti Reki. Na te proge, ki so neposredno vezane na evropske prometne tokove, se navezuje državna in regionalna prometna vozlišča za tovorni in potniški promet, s katerimi se omogoči konkurenčne pogoje za razvoj dejavnosti v evropskem prostoru.

(3) Obstoječo železniško postajo v mestu Ilirska Bistrica se oblikuje v sodobno intermodalno vozlišče.

(4) Uredijo se izven-nivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

(1) V vseh naseljih in izven poselitvenih območij se vzpostavi kolesarsko omrežje.

(2) Na območju občine se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti. Urejanje navedenih poti naj bo v največji meri usmerjeno na obstoječe poti.

(3) V mestu Ilirska Bistrica se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.

(4) Kolesarske poti so razvejane in povezane v regijsko kolesarsko omrežje. Čim več poti je potrebno speljati samostojno izven obstoječih cestnih povezav. V naseljih se prednostno uredijo peš povezave do šolskih objektov in ostalih javnih stavb.

(5) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

(6) Pri načrtovanju novih kolesarskih stez, konjeniških poti, pešpoti in drugih podobnih poti v gozdu in gozdnem prostoru se prvenstveno uporabljajo obstoječe gozdne prometnice tako, da je gospodarjenje z okoliškimi gozdovi nemoteno. Če pa se za te namene gradi nove poti in steze, naj se načrtujejo in gradijo tako, da bodo omogočale tudi gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.

(7) Na območju občine se vzpostavi državno kolesarsko omrežje v smeri Ljubljana – Reka in Trst – Reka in turistične tematske in rekreacijske poti, ki so navedene v 12. členu tega odloka.

(1) V mestu Ilirska Bistrica se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(2) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejši prometnicah, predvsem pa ob priključkih na traso bodoče avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.

(3) Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav.

(1) Javni potniški promet je organiziran kot povezava z drugimi sosednjimi vplivnimi mesti (Postojna – Ljubljana, Koper, Sežana – Trst, Reka). Nujna je okrepitev predvsem v smeri povezave s Postojno – Ljubljano in Koprom.

(2) Mesto Ilirska Bistrica se razvija v prometno vozlišče za javni potniški promet. V ta namen se delno preuredi območje ob železniški postaji v Ilirski Bistrici kot vozlišče oziroma prestopna točka med posameznimi prometnimi sistemi in kot stekališče potniških prometnih tokov.

(3) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.

(1) Na območju Občine Ilirska Bistrica se nahajajo elektroenergetski objekti za prenos električne energije in elektroenergetski objekti za distribucijo električne energije:

– RTP 110/20 kV Ilirska Bistrica,

– DV 400 kV Divača – Melina (meja R Hrvaška),

– DV 220 kV Divača – Pehlin (meja R Hrvaška),

– DV 110 kV Pivka – Ilirska Bistrica in

– DV 110 kV Ilirska Bistrica – Matulji (meja R Hrvaška).

(2) Pri načrtovanju trase prenosnega plinovoda M 8 na odseku Kalce – Jelšane, ki poteka preko območja občine Ilirska Bistrica, je potrebno zagotoviti usklajen razvoj poselitvenega omrežja in omrežja gospodarske javne infrastrukture in zato upoštevati:

– bodočo industrijsko cono Ilirska Bistrica in širitev industrijske cone Plama,

– umeščanje trase naj bo usklajeno z umeščanjem trase daljinske povezave V. in Jadransko-jonskega koridorja v smislu združevanja koridorjev gospodarske javne infrastrukture.

(3) Zagotavlja se učinkovita raba energije na vseh področjih:

1. poveča in spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije in sicer uporaba:

– biomase (les in lesni odpadki) za ogrevanje,

– sončne energije za ogrevanje pridobivanje električne energije,

– hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn,

– energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn,

– geotermalne energije;

2. z zmanjševanjem obremenitev okolja,

3. z vzpodbujanjem uvajanja so-proizvodnje toplote in električne energije;

4. z vzpodbujanjem večje uporabe daljinskega ogrevanja;

5. z zamenjavo fosilnih goriv za obnovljive vire energije;

6. z vzpodbujanjem zmanjševanja rabe končne energije;

7. s prenovo naselij ali delov naselij, ki se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.

(4) Telekomunikacijsko omrežje je potrebno razviti z gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij, ki bodo povezala vsa naselja v občini s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji.

(1) Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ter z izgradnjo potrebnih novih vodovodov.

(2) Obstoječi sistemi vodovodnega omrežja:

– vodovodni sistem Ilirska Bistrica, ki ga sestavljajo: vodovod Bistrica, Nižinski vodovod, vodovod Visoki Kras in Brkinski vodovod;

– vodovodni sistem Knežak;

– vodovodni sistem Podstenjšek.

(3) Viri pitne vode za vodovodno omrežje so:

– Bistrica, Knežak, Podstenšek ter

– lokalni vodni viri: Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trebčane, Kuteževo, Pograje in Zabiče.

(4) Obstoječe vodovodno omrežje se zaradi precejšnjih izgub vode posodobi (obnovi in sanira), zagotovi stalno zagotavljanje zadostnih količin pitne vode z vzpostavitvijo dodatnega vodnega vira in dogradi manjkajoče omrežje.

(5) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe vodne vire. Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

(6) Vzpodbuja se uporaba čiste padavinske vode za sanitarne potrebe z namenom vzpodbujati zmanjšanja porabe pitne vode kljub priključku na javno vodovodno omrežje.

(1) Občina zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne vode s:

– kanalizacijskim omrežjem v mestu Ilirska Bistrica, ki je priključeno na Centralno čistilno napravo (Ilirska Bistrica, Jasen, Topolc);

– ločenim sistemom kanalizacijskega omrežja v naselju Šembije, ki je priključeno na čistilno napravo Šembije,

(2) Kanalizacija in čiščenje odpadnih vod se rešuje po posameznih aglomeracijah v skladu z zahtevami državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter na podlagi tega dokumenta sprejetega občinskega z Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Ilirska Bistrica, in sicer se opremi naselja s kanalizacijskim sistemom ter čistilno napravo v:

– v 1. fazi v naselju Ilirska Bistrica s Topolcem, Rečico, Zarečjem in Kosezami, Knežak, Bač, Hrušica, Podgrad ter Jasen, Vrbovo in Vrbica;

– v 2. fazi v naseljih: Koritnice, Šembije, Podstenje, Prem, Smrje, Čelje, Prelože, Ostrožno Brdo, Huje, Zajelšje, Tominje, Podbeže, Veliko Brdo, Dolenje pri Jelšanah, Zabiče, Podgraje, Kuteževo (severni del), Trpčane, Jablanica, Dolnji Zemon, Gornji Zemon, Zemonska Vaga, Velika Bukovica, Zarečica, Dobro Polje, Sabonje in Harije;

– v 3. fazi se dodatno opremi še naselja: Račice, Starod, Jelšane, Novokračine, Sušak in Gabrk;

– v 4. fazi se dodatno opremi še naselja: Pregarje, Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Kilovče, Mereče, Mala Bukovica in Kuteževo (južni del) ter turistično območje Mola, Mašun in Sviščaki.

(3) Kanalizacijsko omrežje se obnavlja in dogradi v ločenem sistemu za fekalne in meteorne vode. Zgradi se tudi druge lokalne kanalizacijske sisteme z odvodom na male komunalne čistilne naprave, kjer ni možna priključitev na centralno omrežje.

(4) Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja in ni predvideno, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.

(5) Zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadnih vod se prednostno obravnava na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame.

(6) Izvaja se nadzor tako nad skupnimi in individualnimi sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

(1) V občini se zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov z ekološkimi otoki in zbirnim centrom Ilirska Bistrica na lokaciji Globovnik v Ilirski Bistrici.

(2) Občina Ilirska Bistrica določi drugo lokacijo kot rešitev odlaganja odpadkov po zaprtju obstoječe deponije Jelšane.

(3) Občina vzpodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki.

(4) Za odlaganje gradbenih odpadkov je najbližja deponija gradbenih odpadkov v Kopru v občini Koper, posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov pa se lahko urejajo tudi na drugih delih občine, vendar v skladu z veljavnimi področnimi predpisi.

(1) V občinskem središču se uredi zeleni sistem (drevoredi, parki, igrišča), kolesarske in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi ...).

(2) Športna infrastruktura se ohranja in dopolnjuje.

(3) V naseljih se ohranja osrednje vaške prostore. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.

(4) Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča za različne starostne skupine otrok.

(1) Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju in kolesarske in peš poti v naravnem okolju.

(2) Vzpostavijo se tematske poti (sprehajalne, jahalne, planinske).

(1) Območja sanacije razpršene gradnje se delijo na:

– območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje in sicer se nahajajo v celotnem prostoru Občine Ilirska Bistrica ter

– območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje (zaselek Zalči).

(2) Območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so določena takrat, ko:

– so funkcionalno in oblikovno povezana z obstoječim naseljem,

– obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja,

– obstaja možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja.

(3) Območja razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje, so določena takrat, ko:

– predmetnih območij ni bilo mogoče vključiti v obstoječe naselje (niti kot dislocirano enoto),

– so območja dobro dostopna (dostopna z javnim potniškim prometom),

– relativno blizu (pomembnejših) lokalnih središč,

– na podlagi prejšnjih dveh alinej imajo omogočen dostop do družbene infrastrukture.

(4) Obstoječa razpršena gradnja se zgošča in zaokroža na območju, kjer je mogoče skupaj z obstoječo razpršeno poselitvijo oblikovati zaokrožen zaselek, ki je komunalno že opremljen. Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet in se obenem nahaja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter izven habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(1) Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2) Razvoj poselitve se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami, vendar tako da se prepreči konflikte med različnimi rabami.

(3) Pri načrtovanju razvoja naselij, to je prenove, notranjega razvoja naselja in širitve se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

(4) Prednostno in intenzivneje se krepi naselja s pomembnejšo funkcijo v policentričnem urbanem sistemu, ki predstavljajo tudi zaposlitvene centre:

– mesto Ilirska Bistrica z naselji Zemonska Vaga – Dolnji Zemon, Koseze in Zarečje v neposredni bližini občinskega središča mesta Ilirska Bistrica,

– Podgrad s Hrušico kot bivalnim zaledjem,

– Knežak – Bač in

– Jelšane.

(5) Razvoj mesta Ilirska Bistrica se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

(6) Pri urejanju naselij ima prednost notranji razvoj, ki teži k zgoščevanju poselitve na nezazidanih površinah in površinah, ki so premalo izkoriščena ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.

(7) Posebno pozornost se posveča prenovi kvalitetne kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v jedrih naselij, s katero se ohranja identiteto naselij. V takšnih jedrih bo imela prenova prednost pred novogradnjo.

(8) S širitvijo se zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih, turističnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj občine in regije.

(9) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij je potrebno:

– zagotavljati izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem);

– ohranjati obstoječo gostoto prebivalcev in s tem povezano kvaliteto bivalnega in delovnega okolja.

(10) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se:

– izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo;

– izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno;

– poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture;

– zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja;

– v središča naselij prednostno umešča javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami;

– v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti (zlasti zaradi zagotavljanja koridorjev za ogrožene in zavarovane živalske vrste).

(11) Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in sestavine biotske raznovrstnosti (zlasti habitate zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst) se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(12) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter ustrezne povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.

(13) Postavitev kmetijskih pomožnih objektov se usmerja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranja v ugodnem stanju.

(14) Obstoječe prostorske ureditve izven območij naselij predstavljajo prostorske ureditve, ki služijo:

– neposredno kmetijski, gozdarski (lovski) ali turistični dejavnosti (turistična destinacija Mašun, Sviščaki, Mola, Klivnik ter območja turističnih kmetij in drugi dopolnilni turistični projekti);

– opravljanju gospodarskih javnih služb (območja prometnih površin in območja energetske in okoljske infrastrukture).

(1) V občini je značilen pojav avtohtone razpršene poselitve, ki se nahaja pretežno v krajini Bistrško in dolini Reke.

(2) Razpršena poselitev se ohranja kot avtohtoni poselitveni vzorec zaselkov posamičnih kmetij, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki in znamenja), gospodarski in pomožni objekti.

(3) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(4) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6) Vse umestitve objektov in ureditev, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječe zaselke, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

(1) Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij, tako da bo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeno:

– varovanje značilnosti naselij in stavbnih kompleksov ter stavb, ki tvorijo arhitekturno identiteto krajine;

– prilagajanje funkcionalnih in oblikovnih značilnosti obstoječi strukturi, ki tvori arhitekturno identiteto krajine, kot ohranjanje ali interpretacija teh značilnosti;

– varovanje avtohtonega merila naselij v krajini in avtohtone oblikovne podobe;

– prenova in sanacija razvrednotenih območij;

– sožitje med obstoječimi kvalitetnimi značilnosti prostora, ki gradijo njegovo identiteto in prepoznavnost in novimi arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi prostora;

– prilagajanje prostorske zasnove razvoja naselij reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij, morfologiji obstoječe zazidave ter drugim lastnostim, ki zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih značilnosti naselij in stavbnih kompleksov ter stavb, ki tvorijo arhitekturno identiteto krajine in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij upošteva tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov.

(4) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(5) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave.

Krajina v Občini Ilirska Bistrica naj se razvija kot naravna krajina, kulturna krajina in pretežno urbana krajina, in sicer kot naravna in kulturna krajina, katere preplet predstavlja pomembno prvino prepoznavnosti:

– s trajnostno rabo zemljišč,

– s trajnostno, sonaravno in večnamensko rabo gozdov,

– z razvojem trajnostnih oblik turizma in športno-rekreacijskih vsebin,

– s preprečevanjem opuščanja rabe prostora (kmetijskih zemljišč) in posledično zaraščanja kulturnih krajin,

– z ohranitvijo značilnih krajinskih vzorcev in ključnih značilnosti za posamično enoto krajine.

(1) Varovanje najboljših kmetijskih površin pred urbanizacijo in varovanje sonaravnih in naravnih vodotokov in obvodnega vegetacijskega pasu.

(2) Poselitev se načrtuje v obstoječih območjih naselij s predvidenimi širitvami na naravovarstveno manj občutljivih območjih in izven poplavno in erozijsko ogroženih območij. Širitev naselij se načrtuje na območje najboljših kmetijskih zemljišč le v primeru, da zaradi varovanj (poplavno in erozijsko ogrožena območja) ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.

(3) Usmeritve za kmetijstvo v območju doline Reke in Bistriškega so:

– ohranja se značilno menjavanje njivskega sveta s travniki in posameznimi skupinami ali v vrste nasajenimi jablanam;

– vzpodbuja se raba kmetijskih površin, ki so v zaraščanju;

– ohranja ali ponovno se vzpostavlja obmejke, živice in gozdne otoke ter varovalni zaščitni vegetacijski pas ob vodotoku (Reka s pritoki) s ciljem zagotavlja ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanja površinskih voda.

(4) Usmeritve za turizem in rekreacijo so:

– pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti;

– spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih;

– rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine ali večje gradbene posege se načrtujejo ob obstoječi poselitvi izven naravno ohranjenih in neposeljenih območij, ali kot sanacijske ukrepe pri sanaciji nelegalnih kamnolomov (npr.: zelene površine mesta Ilirska Bistrica).

(5) Usmeritve za vodno gospodarstvo so:

– načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje ekoloških funkcij vodnih koridorjev (kompenziranje visokih voda, ohranjanje samočistilnih sposobnosti voda, ohranjanje biotske raznovrstnosti);

– ohranjanje in ponovno vzpostavljanje kar najbolj sonaravne podobe vodotokov skupaj z obvodno vegetacijo;

– preprečevanje onesnaževanja voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami;

– onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira;

– zaradi varstva pred poplavami naj se povečujejo retencijske površine ob vodotokih, ki so bile v preteklosti bistveno skrčene za namen kmetijskih površin. Te površine se lahko namenijo kmetijski rabi s prilagojenim izborom kulturnih rastlin.

(6) Usmeritve za gozdarstvo so:

– gozdne površine v zaledju mesta Ilirska Bistrica se ohranja in razvija v smislu socialno-ekološke funkcije (predvsem rekreacijska, proti erozijska);

– obseg gozdnih površin (ostanki gozda, drevesne živice ob vodotokih, posamezna drevesa na ravnini) je potrebno ohranjati.

(7) Usmeritve za krajinsko oblikovanje so:

– pri vzpostavljanju rekreacijskih poti izven naselij se ureja počivališča. Za počivališča naj se izbira obstoječe atraktivne točke ob vodotokih ali skupinah dreves;

– ostanke naravne vegetacije v naseljih naj se ohranja in integrira v sistem parkovnih in drugih zelenih površin.

(1) Varovanje mozaičnega prepleta agrarnega krajinskega vzorca in tradicionalne poselitvene strukture na hrbtih dolin in gozdih površin v nižjih zaradi strmine terena erozijsko ogroženih območjih.

(2) Razvoj rekreacijskega in kmečkega turizma.

(3) Poselitev se načrtuje v obstoječih območjih naselij s predvidenimi širitvami na naravovarstveno manj občutljivih območjih in izven erozijsko ogroženih območij. Širitev naselij se načrtuje na območje najboljših kmetijskih zemljišč le v primeru, da zaradi varovanj (vodovarstvena in erozijsko ogrožena območja) ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.

(4) V območju Brkinov se vzpodbuja razvoj intenzivnih nasadov sadovnjakov in raba kmetijskih površin, ki so v zaraščanju.

(5) Usmeritve za turizem in rekreacijo v območju Brkinov so:

– pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo in razvoj območij kulturne dediščine, varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti;

– vzpodbuja se razvoj turistično-rekreacijskih dejavnosti ob akumulacijskih jezerih Mola in Klivnik;

– vzpodbuja se razvoj turizma na kmetijah (Pregarje, Sabonje …);

– vzpodbuja se razvoj drugih trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih;

– na izpostavljenih točkah in križiščih poti naj se uredi počivališča in razgledišča, ki naj bodo opremljena z oznakami in naj vodijo do posameznih atraktivnost opremljenih z informativnimi tablami, ohranja in poudarja se lokalno identiteto;

– vzpodbujanje razvoja turistično-rekreacijskih dejavnosti ob akumulacijskih jezerih Mola in Klivnik mora nujno upoštevati osnovni namen obeh akumulacijskih (za bogatenje nizkih voda Reke in zadrževanja poplavnega vala) in s tem povezanim izrazitim nihanjem vodne gladine; upoštevati je potrebno tudi, da gre za vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame, ki se varuje v skladu z varstvenim režimom, določenim z zakonom, ki prepoveduje vse posege v okolje na vplivnem območju parka, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje.

(6) Usmeritve za vodno gospodarstvo so:

– načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih (predvsem za območje akumulacijskih jezer) naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti;

– ohranjanje vodnih površin skupaj z obvodno vegetacijo;

– ohranja se obstoječe kale.

(7) Varuje in krepi se skladen razvoj ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

(8) Usmeritve za krajinsko oblikovanje v območju Brkinov so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke npr. kale (Gabrk). Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: posamezna drevesa ali drevesa v gručah, klopi, koši za smeti, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta.

(1) Poselitev se načrtuje v obstoječih območjih naselij s predvidenimi širitvami izven varovanih območij.

(2) Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: posamezna drevesa ali drevesa v gručah, klopi, koši za smeti, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta.

(3) Varuje in krepi se skladen razvoj ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

(4) Varuje se biotska raznovrstnost travnikov.

(1) Varovanje mozaičnega prepleta gozda v višjih legah in agrarnega krajinskega vzorca ter tradicionalne poselitvene strukture v dolinah.

(2) Ohranja se ekstenzivne nasade sadovnjakov in vzpodbuja se rabe kmetijskih površin, ki so v zaraščanju.

(3) Usmeritve za turizem in rekreacijo so:

– spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništva, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih;

– rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaženje, se načrtujejo izven teh območij;

– spodbujanje razvoja turizma na kmetijah (Koritnice);

– pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo in razvoj območij kulturne dediščine, varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti;

– na izpostavljenih točkah in križiščih poti naj se uredi počivališča in razgledišča, ki naj bodo opremljena z oznakami in naj vodijo do posameznih atraktivnost opremljenih z informativnimi tablami. Ohranja in poudarja se lokalno identiteto.

(4) Varuje in krepi se skladen razvoj ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

(5) Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: posamezna drevesa ali drevesa v gručah, klopi, koši za smeti, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta.

(1) Varovanje naravno ohranjenega območja z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednost.

(2) Poseljenost se ohranja iz narodno obrambnih vidikov.

(3) Ohranja se strnjeno območje gozdov z zmanjševanjem vplivov razpršene poselitve. V večjem delu območja se krepi ekološke in proizvodne funkcije gozda. Socialne funkcije se razvija s poudarkom na ohranjanju in varovanju kvalitet naravnega okolja v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.

(4) Pretežno notranji razvoj dveh obstoječih turističnih destinacij Mašun in Sviščaki.

(5) Usmeritve za turizem in rekreacijo so:

– spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništva, planinstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture;

– razvoj športne in druge turistične infrastrukture v okviru obstoječih turističnih območij (smučanje Mašun in Sviščaki) naj bo v čim večji meri zagotovljen v območju obstoječih površin in tako, da ne zahteva bistvenih krčitev gozda.

(6) Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: klopi, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Koše za smeti se postavlja samo v turističnih območjih kot so npr.: Mašun in Sviščaki. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta.

(1) Ohranja se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

(2) Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:

– varovanje in ohranjanje kmetijskih površin, zlasti ravninskih njivskih zemljišč v zgornjem toku reke Reke in njiv v izravnavah brkinskega sveta;

– ohranja se tradicionalno kmetijsko proizvodnjo ter ekološko in prostorsko pestrost in pestrost kultur in s tem pestrost strukture kmetijskih zemljišč;

– spodbuja se nadaljnji razvoj osnovne kmetijske proizvodnje ter odločanje kmetov za dopolnilne dejavnosti (turizem na kmetijah, kulinarika, prenočitvene kapacitete, predelava osnovnih kmetijskih pridelkov, storitvene dejavnosti);

– spodbujanje okolju prijaznega kmetijstva (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) in sadjarstva predvsem v Brkinih;

– preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč in izginjanje ekološko pomembnih grmovnih živic, obmejkov in gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč;

– preprečuje se zmanjševanje mokriščnih predelov;

– zaradi varstva pred poplavami naj se povečujejo retencijske površine ob vodotokih, ki so bile v preteklosti bistveno skrčene za namen kmetijskih površin; v dolini Reke in Bistriškega se na poplavnih območjih spodbuja kmetijska raba s prilagojenim izborom kulturnih rastlin.

(1) Ključne usmeritve za posege v gozd in gozdni prostor so:

– v strnjenih gozdnih kompleksih v gozdni in gozdnati krajini so dopustni manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi in lov na divjadjo;

– preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih, ki so pomembne za krajinsko sliko pokrajine ali pa opravljajo pomembno biotopsko funkcijo in funkcijo koridorskih povezav;

– posege v gozd se usmerja na robna območja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraščanjem kmetijskih površin in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda;

– razvijanje turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine je potrebno uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov v izogib morebitnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora;

– na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda;

– pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posegov v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati;

– za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene je potrebno pridobiti soglasje oziroma dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije;

– gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi, ki je v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot ekosistema ter uresničevanjem vseh njegovih funkcij;

– gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti; za izvajanje gozdnogospodarskih načrtov in svetovanje lastnikom gozdov je pristojen Zavod za gozdove Slovenije.

(2) Posegi v gozd in gozdni prostor morajo ohranjati ugodno stanje vseh avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter ne smejo bistveno ogroziti funkcij gozdov.

(3) Ključne usmeritve za razvoj gozdarstva v občini so:

– preprečuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih;

– gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave opredeljena;

– z namenom izboljšanja ekonomske vrednosti gozdov in zaradi povečanja njihove mehanske stabilnosti je potrebno v gozdovih izvajati gojitvena dela. Z namenom preprečitve škodljivih vplivov na gozd ter zaradi sanacije poškodovanega gozda, je potrebno v gozdovih izvajati varstvena dela;

– ohranja se gozdove s posebnim varstvenim režimom, to so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom;

– zagotoviti je treba večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami in preprečiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogočajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja;

– pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva načelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter večnamensko vlogo gozda;

– doseči optimalno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoječe mreže gozdnih prometnic;

– v skladu z načrti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari.

(4) Ohranja se:

– gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes;

– strnjene gozdne komplekse;

– območje gozdov z izjemno poudarjenostjo socialnih in ekoloških funkcij;

– območja manjših gozdnih zaplat, območja obvodne vegetacije in biokoridorje, kjer je poudarjena biotopska funkcija;

– ohranja se gozdove, ki opravljajo pomembne ekološke (proti erozijske, biotske), socialne in lesno-proizvodne funkcije.

(5) Gozdna krajina se ohranja še posebno v območju prevladujoče gozdne krajine Snežnik.

(6) Mestni gozd mesta Ilirske Bistrice se razvija s poudarjeno socialno-ekološko funkcijo (zlasti rekreacijsko in proti erozijsko zaradi strmine terena). Umesti in vzdržuje se infrastrukturo (trim steza, sprehajalne poti, gozdna učna pot), ki omogoča kvalitetno rekreacijo obiskovalcev, hkrati pa zmanjšuje konflikte v prostoru. Prav tako je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, zato se na tem delu gospodarjenje z gozdom prilagaja nadaljnjemu ohranjanju te funkcije.

(1) Občina razvija turistične in prostočasne dejavnosti tako da postane uveljavljeno in prepoznavno turistično območje v zaledju Kvarnerskega in Tržaškega zaliva. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične ureditve kot so Sviščaki, Mašun, objekti in območja kulturne dediščine kot je mestno jedro Ilirske Bistrice, naselje Prem z gradom Prem, tradicionalna kulturna krajina Brkinov ipd.).

(2) Splošni cilji razvoja rekreacije v občini je razvoj raznolikih rekreacijskih dejavnosti, ki se navezujejo na obstoječe naravne danosti in turistično ponudbo prostora.

(3) Koncept prednostnih območij za rekreacijo:

– razvoj okolju prijaznih oblik rekreacije na prostem v naravnem okolju, nadgrajevanju že razvitih oblik rekreacije;

– razvoj mreže turističnih tematskih in rekreacijskih poti s potrebno infrastrukturo;

– razvoj mreže urejenih kamp in piknik prostorov ter drugih sorodnih vsebin;

– razvoj turizma v občini v veliki meri temelji na naravnih danostih, zato je nujno potrebno zagotavlja varstva naravnih vrednot in ohranjanje biotskih raznovrstnosti kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja; to pomeni načrtovati turistično športno-rekreacijsko dejavnost in s tem povezane prostorske ureditve na način in v obsegu, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti varovanih območij; navedeno je potrebno še posebej upoštevati v območju Snežnika;

– razvoj sistema, ki omogoča povezovanje rekreacijske infrastrukture in posameznih sorodnih oblik rekreacije med seboj na ravni občine in na ravni regije;

– razvoj znotraj posameznih rekreacijskih dejavnosti, ki bi omogočale ponudbo za množično in individualno rekreacijo.

(4) Rekreacijske aktivnosti v naravnem okolju (odprtem prostoru):

– razvoj obstoječega turističnega športno-rekreacijskega območja Sviščaki v turistično središče s celovito ponudbo, namenjeno tako stacionarnim kot dnevnim gostom;

– ureditev turistične infrastrukture v območju akumulacijskega jezera Mola s turistično in športno-rekreacijsko ponudbo;

– dopolnilni turistični projekti v območju reke Reke, športno-rekreacijskim območjem Črne Njive, športno-rekreacijskim območju Klivnik, Podtaborsko steno, Novokrajsko jamo ter Dolino Posrtvice in Šmagurke s poudarkom na kulturni krajini;

– ostalo spremljevalno ponudbo;

– na prej navedenih lokacijah se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi; ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot je eden izmed ključnih temeljev, na katerih sloni turistična ponudba.

(5) Razvoj mreže turističnih tematskih in rekreacijskih poti s potrebno infrastrukturo, navedenih v 12. členu tega odloka.

(6) Ureditev osnovne infrastrukture za:

– smučanje v okviru projektov turističnega središča Sviščaki in Mašun;

– razvoj rekreativnega čolnarjenja v okviru projektov ureditve turistične infrastrukture v območju akumulacijskega jezera Mola in Klivnik ter pri Novakovem mlinu v območju reke Reke;

– razvoj lokostrelstva in športnega strelišča v območju črne njive;

– razvoj vodnih športov na območju drugih tekočih voda v občini (npr. Podstenjšek).

(7) Turizem:

– za razvoj turizma se zagotovi ustrezno osnovno in turistično infrastrukturo, (urejene in označene kolesarske, peš in planinske poti, naravoslovne poti, povečane nastanitvene zmogljivosti, ureditev športnih in rekreacijskih površin, vzpostavitev informacijskega centra itd;

– spodbuja se odpiranje gostišč, manjših muzejev in kmečkih turizmov v osrednjih delih naselij, urejanje osrednjih javnih površin naselja in njihovo programsko obogatitev;

– za razvoj turizma je ključnega pomena bogatitev turistične ponudbe, ki naj bo čim bolj pestra; razvoj turizma naj se usmerja v povezovanje z drugimi panogami, zlasti s kmetijstvom in športom oziroma rekreacijo;

– spodbuja se razvoj turizma, ki ne posega agresivno v naravo; območja prepoznavnih kakovosti naravnih in kulturnih značilnosti v krajini se vključijo v sistem turističnih poti (Snežnik, Brkini, akumulacijska jezera, nekdanji mlini in druga območja, pomembna z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja);

– spodbuja se vzpostavitev turističnih kmetij v Brkinih in dolini Reke ter Bistriškem; poseben poudarek je potrebno nameniti izven penzionskih storitvam in organizaciji dodatnih aktivnosti za goste;

– spodbuja se razvoj oziroma obuditev dejavnosti nekdanjih mlinov v smislu bogatenja turistične ponudbe.

(1) Na območju Občine Ilirska Bistrica sta dva pridobivalna prostora z rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.

(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

(3) Za širitev obstoječega pridobivalnega prostora mineralnih surovin je treba zagotoviti izdelavo predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

(4) Za obstoječe nelegalne in opuščene kope, je predvidena (samo)sanacija, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora.

(1) Poplavna varnost:

– vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala; vse morebitne ureditve vodotokov morajo zagotoviti sonaravno urejen odtočni režim in poplavno varnost vsem obstoječim in novo predvidenim objektom;

– pri urejanju vodotokov je potrebno upoštevati naravno dinamiko in specifičnost odtočnega režima ter v največji možni meri ohraniti naravne retencijske sposobnosti obravnavanega območja; v kolikor bo prišlo do zmanjšanja retencijskih površin, povečanja odtoka in posledično do večje poplavne ogroženosti dolvodno, je potrebno predvideti in izvesti dodatne ukrepe (zadrževanje, povečanje prevodnosti ...);

– odvajanje padavinskih voda iz urbanih površin se predvidi na način, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno aktivirati razpoložljive retencijske površine (prepustni tlaki, parkovne ureditve ...) ter predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, morebitni suhi zadrževalniki ...).

(2) Kakovost vode: preprečiti je potrebno slabšanje kakovosti voda, s tem v zvezi je potrebno usmerjati poselitev v ureditvena območja naselij z urejenim zbiranjem in čiščenjem odpadnih voda.

(3) Zavarovati in varovati je potrebno podzemne vode kot vir pitne vode.

(4) Retencijske površine se ne zmanjšuje.

(5) Novo predvideni objekti se načrtujejo izven območja poplavnih površin.

Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja predvsem na območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami, značilne vzorce poselitve, ustvarjene reliefne oblike, zgradbo in simbolne pomene krajine ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

(1) Posebno pozornost je treba posvetiti konceptu celostnega varstva, s poudarkom na pomenu varstvenih območij na nivoju večjih območij naselbinske dediščine, manjših homogenih stavbnih celot in posameznih objektov, ki se varujejo v njihovem vplivnem območju. Območja, kjer je treba zagotoviti celostno ohranjanja kulturne dediščine so predvsem:

– območja naselbinske dediščine,

– območja arheološke dediščine.

(2) Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Ohranjena dediščina in njena integracija v prostoru je eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, promet, kultura, okolje idr.)

(3) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(4) Cilji, pomembni pri oblikovanju kulturne politike občine so povezati dejavnosti znotraj kulturne politike v lokalnem programu za kulturo in spodbujanje kulturnih projektov (npr. obnove kulturnih spomenikov, ki jih financira lokalna skupnost, muzejska dejavnost, kulturne poti itd.).

(5) Ključne usmeritve za varstvo kulturne dediščine so:

– izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (nelegalne rušitve, nelegalni posegi v prostor, propadanje enot zaradi različnih razlogov);

– izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturnih krajin in vplivnih območij enot kulturne dediščine;

– povezava razvojnih dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine;

– ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni ravni z upoštevanjem varstvenih pogojev in smernic v urejanju prostora (načrtovanje, izvedba, nadzor) v povezavi z drugimi prostorskimi sistemi (poselitev, infrastruktura, razvoj podeželja).

(1) Pozornost je treba posvetiti konceptu celostnega varstva. Območja, kjer je treba zagotoviti posebno pozornost pri varstvu narave, so:

– ožja in širša zavarovana območja,

– območja predlagana za zavarovanje,

– naravne vrednote,

– območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot,

– posebna varstvena območja (Natura 2000),

– ekološko pomembna območja,

– habitatni tipi in prvine biotske raznovrstnosti.

(2) Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Varstvo narave je eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine. Pri prostorskem načrtovanju je potrebna naravovarstvena območja obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Ohranjena narava s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(1) Na vodovarstvenih območjih je potrebno skrbno nadzirati odpadne vode, gnojnične jame, uporabljanje fitofarmacevskih sredstev na kmetijskih površinah oziroma vodovarstvena območja zaščititi pred kakršnim koli onesnaževanjem.

(2) Ekološko sporne dejavnosti na vodovarstvenih pasovih niso dovoljene.

– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;

– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (pretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave), spodbuja se zamenjava nepretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi;

– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.

(1) Za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč je potrebno omejevati razvoj in dejavnosti na teh območij, potrebno je ustrezno upravljati z primarno dejavnostjo ter vzpostaviti nadzor.

(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VIII. stopnje po MCS lestvici in s projektnim pospeškom tal 0.175 g.

(3) Na močno erozijsko ogroženih območjih Brkinov in doline Reke se ohranja gozdne površine. Gradnja objektov in golosek na močno erozijskih ogroženih območjih ni dovoljena.

(4) Gradnja na poplavnih območjih, vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena. Izjema so le rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.

(5) Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet – glavna državna cesta G1-6, železnica; vojna).

(1) Na ozemlju občine se nahaja območje posebnega pomena za obrambo Bač (območje izključne rabe ter omejene in nadzorovane rabe), ki se ureja z Državnim prostorskim načrtom za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14).

(2) Območja posebnega pomena za obrambo so:

– območje izključne rabe za potrebe obrambe (območja, izključno namenjena izvajanju obrambne dejavnosti) na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev usposabljanje in delovanje vojske;

– območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe (varnostno območje), ki je del območij za potrebe obrambe, ki obsegajo varnostno območje, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

(3) Obseg in lega območij za potrebe obrambe je opredeljena v 4. členu državnega prostorskega načrta iz prvega odstavka tega člena.

(4) Za vse posege v območja za potrebe obrambe je potrebno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.

(1) Namenske rabe zemljišč se določijo skladno z dosedanjim prostorskim razvojem. Redefinicije meja posameznih namenskih rab se izvedejo skladno z dejanskim stanjem v prostoru in razvojnimi potrebami posameznih rab.

(2) Ločevanje kmetijskih zemljišč na najboljša in druga se izvede skladno z dosedanjo kategorizacijo.

(3) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi dejanske rabe.

(4) Vodna zemljišča se določijo za pomembnejše vodotoke.

(5) Območja ostalih zemljišč se določijo na podlagi dejanskih podatkov o izkazani namenski rabi.

Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje ipd.

(1) Mesto Ilirska Bistrica se bo razvijalo kot osrednje gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče regionalnega pomena ter občinsko središče, ki je gospodarsko, družbeno in kulturno središče širšega območja. Skrbelo se bo za zadosten stanovanjski fond, razvijalo storitvene ter proizvodne dejavnosti in delovna mesta. V ta namen se bo s prestavitvijo državne ceste G1-6 na območju in notranjim razvojem ter širitvijo naselja na severni meji mesta spodbujal intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti.

(2) Ilirska Bistrica se nahaja v vplivnem območju Reke (država Hrvaška), zato se pri njenem razvoju stremi k pospešenem razvoju mesta kot regionalnega središča z razvojem funkcij, ki niso dovolj razvite, razvojem turizma in gospodarske cone. Kot regionalno občinsko središče bo razvijala obstoječe dejavnosti (dejavnosti socialnega varstva, nižje izobraževanje, sodstvo, uprava, zdravstvo ...) in dejavnosti, ki glede na predvideno raven regionalnega središča niso dovolj razvite (višje in visoko izobraževanje, sodne in upravne institucije specializirane socialno varstvo in javne raziskovalne organizacije ...).

(3) Kot središče regionalnega razvoja, ki naj ima najmanj 5000 prebivalcev, bo zagotavljala možnosti za stanovanjsko gradnjo, prvenstveno s prenovo degradiranih območij in območij naselbinske kulturne dediščine z zgoščevanjem obstoječih poselitvenih površin za stanovanjsko gradnjo in z širitvami območij za stanovanja.

(4) Spodbujala bo ustvarjanje novih delovnih mest v centralnih dejavnostih, kakor proizvodnji.

(5) Ključna strateška opredelitev razvoja mesta temelji na prenovi, revitalizaciji in notranjem zgoščevanju ter mešanju urbanih rab in primerne gostote. Pri tem razvoju bo upoštevala obstoječe urbane oblike, arhitekturo ter območja in objekte kulturne dediščine. Mesto se bo razvijalo v smeri sanacije degradiranih industrijskih območij neprimernih dejavnosti (industrijske in njim podobne dejavnosti), sanacije degradiranih opuščenih območij (območje TOK, območje bivšega Topola) in prenovo mestnega jedra. Ilirska Bistrica bo z zagotavljanjem primernih površin krepila, oziroma razvila svoj turistični potencial. Naselje se bo širilo po zapolnitvi in izrabi že obstoječih stavbnih površin.

(6) Za kvalitetno življenje v mestu bo poskrbela s primernim vključevanjem naravnih sestavin, vode in obvodnih površin z primerno urejenim javnim dobrim (trge, tržnica, igrišča, oblikovanje parkovne površine ...), kar bo ustvarilo razmere za ekološko ravnotežje in kakovost življenjskega okolja v mestu.

(7) Mesto se bo razvijalo v povezavi zelenega sistema naselja s kakovostmi naravnega okolja.

(8) Dosedanja razporeditev centralnih dejavnosti urbanega središča v središču mesta se bo ohranjala in širila na območja starega mestnega jedra (spomenik naselbinske dediščine), območje TOK do železniške postaje, na območjih ob glavni mestni cesti. Obstoječe površine za nakupovalno središče ob vstopu v mesto se okrepi in razširi.

(9) Predviden je razvoj centralnih družbenih dejavnosti na severnem delu mesta ob izgradnji stanovanjskih območij na severu mesta ter širitve na že obstoječih območjih centralnih dejavnost.

(10) Dolgoročna širitev mesta (za bivanje) bo usmerjena na zapolnitev obstoječih stavbnih površin na poselitvenem območju mesta, s prenovo degradiranih območij (območje Topol, območje Tok) namenjenih za stanovanja ter s strateškimi širitvami območij za stanovanjsko gradnjo na območja na severovzhodu. Individualni stanovanjski gradnji so namenjena območja širitev na severnem delu mesta, območje Topola in zapolnitev obstoječih stavbnih površin. Stanovanjska območja višjih gostot se usmerja na območje ob cesti Ilirska Bistrica – Knežak, pod Dom starejših občanov, na degradirano območje Topola, na območje južno od osnovne šole in zahodno od Žabovce.

(11) Predvidene so širitve območij podeželskega naselja in določitev območja za selitev kmetij iz urbanih območij, kjer nimajo možnosti širitve.

(12) Razvoj območij za gospodarske dejavnosti je predviden z notranjem razvojem na obstoječih območjih namenjenih proizvodnji. Načrtovana širitev je dopustna ob doseganju ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot pri čemer je potrebno upoštevati izjemen pomen območje ob trnovskem potoku za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(13) Pospeševanje razvoja Ilirske Bistrice kot turističnega kraja z ureditvijo in prenovo mestnega jedra, ureditvijo manjših nastanitvenih kapacitet, krepitvami vseh vrst turistične infrastrukture (gostinstvo, turistično informacijski center …), krepitev trgovske in storitvene dejavnosti za potrebe turizma (izhodiščna točka za Mašun, Sviščake, jezero Mola in Klivnik).

(14) Prestavitev glavne ceste omogoča oblikovanje mestne ceste skozi mesto z oblikovanjem manjših trgov z javnim programom in oblikovanje mestne promenade z oblikovanjem cestnega profila, ki bo prijazen za pešce in kolesarje, zmanjševanjem dopustnih hitrosti, zasaditvijo drevoredov, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.

(15) Predviden je razvoj javnega prometa, in sicer medkrajevnega prometa.

(16) Potrebno je načrtno opremljanje novih stavbnih zemljišč za dolgoročni prostorski razvoj mesta.

Območje urbanističnega načrta Ilirska Bistrica obsega območje naselja Ilirska Bistrica s predvidenimi širitvami in zelenimi površinami, ki predstavljajo rekreacijsko zaledje mesta. Obsega 399 ha površin.

(1) Skozi mesto poteka del omrežja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena. Ilirska Bistrica se navezuje na omrežje enakega pomena sosednjih držav. Do izgradnje daljinske cestne povezave mednarodnega pomena v smeri Reka (država Hrvaška, Postojna/Divača), se še naprej zagotavlja obstoječo cestno povezavo od Krvavega potoka preko Kozine do Staroda in naprej proti Reki (država Hrvaška).

(2) Mesto Ilirska Bistrica ima pomembno prometno lego. Skozi mesto potekajo: glavna državna cesta, regionalne ceste in razvejano omrežje lokalnih cest in javnih poti.

(3) Prometno omrežje Ilirske Bistrice se razvija kot celovit sistem, ki obsega tako državno prometno omrežje, lokalno prometno omrežje, ureditev mirujočega, peš in kolesarskega prometa. Predvidi se primerno število parkirnih mest ob avtobusnih postajališčih oziroma v njihovi okolici.

(1) Prometno omrežje mesta Ilirska Bistrica se navezuje na glavno državno cesto G1-6 Prem – Ilirska Bistrica – Jelšane.

(2) Skozi naselje potekajo državne ceste: regionalne ceste: Ilirska Bistrica – Pivka, Ilirska Bistrica – Podgrad, Ilirska Bistrica – Grda Draga, Ilirska Bistrica – Novokračine.

(3) Za dolgoročni razvoj mesta je pomembna izgradnja razbremenilne ceste – južne obvoznice, ki bo potekala od priključka na severnem delu mesta pred prečkanjem obstoječe glavne ceste in železniške proge, potekala ob železniški progi in se priključila na obstoječo traso pri križišču glavne ceste in regionalne ceste Ilirska Bistrica – Novokračine. Obstoječa državna cesta skozi mesto bo postala mestna cesta.

(1) Predvidena je izgradnja razbremenilne lokalne ceste z značajem mestne zbirne ceste, in sicer bo cesta potekala od državne ceste Ilirska Bistrica – Pivka do glavne državne ceste G1-6 Prem – Ilirska Bistrica – Jelšane.

(2) Prednostnega pomena so tudi izboljšave notranjega mestnega prometnega omrežja, predvsem pa:

– izgradnje in ureditve posameznih križišč,

– izgrajevanje prometnega omrežja na novih poselitvenih območjih in njegova navezava na obstoječe in predvideno razbremenilno omrežje.

(3) Ceste so funkcionalno kategorizirane v dve kategoriji:

– mestne zbirne ceste,

– dostopne ceste.

(4) Mestne zbirne ceste so glavne mestne ceste, na katere se navezuje ostalo dostopno cestno omrežje.

(5) Dostopne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zazidalnih celot.

(6) Potrebno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(7) Pri načrtovanju in urejanju cest je potrebno upoštevati naslednja izhodišča glede oblikovanja značilnega profila ceste:

– državna cesta – obvozna cesta ima določen prečni profil z državnim lokacijskim načrtom;

– mestne zbirne ceste naj imajo vozišče za motorni promet široko 2 x 3,00 m, kolesarsko stezo in pločnik; kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez; v tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet; vse mestne zbirne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami ali drevoredi;

– dostopne ceste imajo vozišča za motorni promet široka 2 x 2,50 do 3,00 m in pločnik; kolesarski promet tu poteka po vozišču za motorni promet;

– samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,5 m.

Za potrebe Ilirske Bistrice je predvidena ureditev javnih parkirišč na nivoju in v garažnih hišah v mestnem središču in več parkirišč na območju mestnega in trškega jedra.

(1) Predvidena je ureditev varnih peš in kolesarskih poti v šolo iz vseh poselitvenih območij za potrebe lokalnega prebivalstva.

(2) Predvidene so tri vrste kolesarskih poti:

– samostojna kolesarska in peš pot,

– kolesarska steza,

– mešana vozna površina (omejitev hitrosti na 30–50 km/h).

(3) Ob pomembnejših prometnicah se predvidi kolesarske poti ločeno od površin za motorni promet. Na ostalih prometnicah pa se predvidi mešan promet, kolesarji in motorni promet pa se odvija na površinah, ki so rezervirane za motorni promet.

(4) Pešpoti se uredijo kot pločniki ob vseh predvidenih mestnih zbirnih in pomembnejših dostopnih cestah. Ob mestni zbirni cesti skozi center Ilirska Bistrica se uredi širša peš promenada od šole do območja novega trgovskega centra oziroma zdravstvenega doma.

(5) Kolesarski in peš promet se odvijata tudi po poljskih in gozdnih poteh, ki povezujejo Ilirsko Bistrico z zelenim zaledjem.

(6) Skozi mesto vodi:

– tematska peš in kolesarska pot Ilirska Bistrica – Skrivnostni svet Zg. Pivke,

– trase državnega kolesarskega omrežja.

(1) V občini je organiziran medkrajevni avtobusni prevoz.

(2) Lokacija avtobusne postaje v Ilirski Bistrici se ohranja.

(3) Skozi Ilirsko Bistrico poteka železniška proga Ljubljana – Pivka – Ilirska Bistrica – Reka. Za navezovanje na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor, se rekonstruira in dogradi daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h.

(4) V Ilirski Bistrici je prometni terminal v neposredni povezavi z načrtovano gospodarsko cono, ki se jo načrtuje kot samostojno prostorsko enoto v bližini.

(1) Mesto Ilirska Bistrica je sestavljeno naselje nastalo z zlitjem starega trškega jedra Ilirske Bistrice in samostojnega naselja Trnovo s širitvami ob komunikacijah in ob železniški progi.

(2) Mesto sestavljajo naslednja območja: območje mestnega jedra Ilirske Bistrice, območja Trnovo, območja nastala ob glavni državni cesti, stanovanjska območja, industrijska območja ob železniški progi. Velik del predstavljajo degradirana in opuščena industrijska območja (območje TOK in Topol). Ilirsko Bistrico omejujejo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, območja najboljših kmetijskih zemljišč, poplavna območja in reliefno strmejša gozdna zemljišča.

(3) Oblikovanje mesta označuje lega med vznožjem Gradišča, Stražice in Solne ter reko Reko s pritoki. Mesto označuje prometna lega ob glavni državni cesti z močnim tranzitnim prometom skozi mesto ter železniška proga.

(4) Osnovna usmeritev v oblikovanju je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.

(5) Ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja urbanega območja sta prenova območij kulturne dediščine in prenova degradiranih območij in urejanje neustrezno izkoriščenih zemljišč. V mestnem središču, ki je v posameznih delih delno degradirano, je potrebno ohranjati objekte kulturne dediščine in predvideti saniranje degradiranih delov, pri čemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo, mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnosti večkratne rabe prostora, socialno in kulturno različnost, varnost in kvalitetno prebivanje, varstvo in razvoj kulturne dediščine ter možnosti za zmanjšanje rabe osebnega avtomobila in energije. Na tem območju je potrebno ohranjati obstoječe gradbene linije in zasnovo javnih površin ob vodotokih.

(6) Varuje se značilna podoba mesta z omejitvijo širitev izven višinsko določenega reliefnega robu pozidave na območju starega mestnega jedra ohranjanje dominantne lege cerkve Sv. Petra na manjši naravni vzpetini. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost oblikovanju vstopa v mesto.

(7) Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju nove mestne ceste, ki bo s prestavitvijo postala glavna cesta skozi mesto. Cesta naj dobi elemente mestne promenade. Ob cesti se vzpostavi drevored, kjer so za to prostorske možnosti. Ob tej ulici naj se nizajo javni programi, hkrati pa naj bo opremljena z drevoredom, tlaki, razsvetljavo itd. na način, da je prijetna za sprehajanje. Obstoječe žepe, manjše zasnove trgov ob cesti se poudari in uredi ter poveže z javnim programom v pritličjih objektov. Območje starega poselitvenega jedra se navezuje na to cesto z urejenimi pešpotmi.

(8) Za oblikovanje mesta je ključno ohranjanje zelenih površin v naselju ter njihova sonaravna ureditev skladno z usmeritvami za varovanje teh območij, ohranitev zelenih površin območja pokopališča, ki se nadaljuje preko parkovnih površin objektov na Vidmu ter Brinškovega hriba (Hrib svobode). Za oblikovanje mesta je ključna ohranitev zelenega robu (višinska omejitev) na severu in zahodu.

(9) Ohranjati je treba merilo in značilne poglede (na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove …), kakor tudi krajinske značilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoštevati razmerje do naselja, zaselka ali skupine hiš, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov (arhitekturno oblikovanje, materiali, izvedba). Še posebej premišljeno (višinski gabarit, tlorisna razporeditev, značilni pogledi, oblikovanje) je treba načrtovati gradnjo večjih objektov (npr. gostinski, obrtno proizvodni objekti ali gospodarska poslopja).

Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je potrebno oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor občine in mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede).

(1) Pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine: območja v prepletu z elementom voda na območju starega trškega jedra Ilirska Bistrica.

(2) Ohranjanja se odprte, zelene in rekreacijske površine v mestnem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezani v prehoden zeleni sistem.

(3) Z varovanjem robov strnjenega mesta in s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora.

(4) Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj obstoječih poselitvenih območij temelji na uporabi tipičnih elementov notranjsko primorske urbane krajine, medtem ko so bodo ureditve v novejših delih mesta lahko sodobno zasnovane.

(5) Posamezna drevesa se ohranja in po potrebi nadomešča. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ni in ne bo ogrožen.

(6) Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove.

(1) Osnovne značilnosti obstoječe zasnove mesta Ilirska Bistrica, ki so pomembne za zasnovo zelenega sistema mesta so:

– lega ob pobočjih Stražice, Gradišča in Solne;

– obstoječe zelene površine znotraj naselja;

– dominantna lega griča s Trnovsko cerkvijo, Brinškov grič (Hrib svobode) in obstoječe parkovne površine za objektom občine (park Nade Žagar in Kindlerjev park);

– na območju mesta je veliko manjših vodotokov, ki se vključujejo v urbano strukturo mesta;

– v poselitvenem območju je več degradiranih pozidanih območij, ki je jih je potrebno celostno prenoviti in vanje vključiti elemente zelenega sistema (zelene površine, otroška igrišča, povezave z zelenimi površinami sosednjih območij).

(2) Gozdove, kmetijske površine v zaledju in zelene pasove ob vodotokih in druge odprte površine na ureditvenem območju se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

(3) Ustvarja se nove drevoredne poteze.

(4) Z zelenim sistemom se zagotavlja zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih ter varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem in izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje.

(1) Na območju mesta Ilirska Bistrica je Športni park nekdanjega območja vojašnic, športni park ob parkovnih površinah za občinsko stavbo (park Nade Žagar in Kindlerjev park). Ti športni parki se ohranjajo, obnovijo, ob njih se umešča manjša otroška igrišča.

(2) Športna igrišča se nahajajo tudi ob osnovnih šolah.

(1) Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah, vrtcih in v stanovanjskih soseskah. Predvidena je ureditev otroških igrišč na vseh območjih prenove, območjih notranjega razvoja in širitvah, kjer je predvidena izgradnja večstanovanjskih objektov.

(2) Obstoječe otroško igrišče v centru mesta se razširi na proste zelene površine še za potrebe starejše starostne skupine otrok.

(3) Igrišča ob šolah se primerno opremi ter predvidi takšna ureditev, da so ta otroška igrišča lahko odprta za javnost.

(4) Druge zelene površine ob šoli so površine, ki imajo poudarjeno socialno funkcijo (druženje) pa tudi vzgojno-izobraževalno funkcijo (demonstracijski vrtovi, učne poti ...) in bi bilo z njimi dopolniti že obstoječe površine.

(5) Otroška igrišča v okviru ureditev ob vrtcih niso odprta za javnost.

(6) Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.

(1) Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine zunaj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.

(2) Novo rekreativno območje se oblikuje na območju bivšega nelegalnega kopa v smeri proti Grdi Dragi in gozdnega zaledja na severovzhodu mesta. Na tem območju se dogradi in uredi pešpoti za potrebe aktivne rekreacije, ki jo tvorijo obstoječe sprehajalne poti, vzpostavijo se nove kot povezava obstoječih. Bogato arheološko dediščino na območju se predstavi in vključi kot del učne rekreacijske in sprehajalne poti, ki naj poteka na območjih zelenega zaledja mesta.

(3) Ob širitvi mesta se ohranja območja obstoječih vodotokov v sonaravni obliki ob njih se uredi pešpoti povezane v sitem. Znotraj poselitvenega območja se jih vključi v kot element naravnega okolja v mestu.

(4) Za učinkovito povezavo mestnih zelenih površin z zelenim zaledjem, je potrebno nekatere poti ustrezno urediti kot sprehajalne poti z ustrezno opremo in poudarjenim oblikovanjem (prostori za posedanje in razgled, osvetlitev ...).

(1) Znotraj mesta se nahaja več parkov, ki jih je potrebno urediti ter povezati z zaledjem.

(2) Za vzpostavitev pravega mestnega parka je potrebno na teh površinah poleg običajnih vsebin (sprehajalne poti in ureditev zasaditev) potrebno zagotoviti dodatne vsebine v simbolno reprezentativnem pomenu za mesto (memorialni elementi …).

(1) Peš in kolesarske poti, obstoječe poljske in gozdne ceste, ki so pomembne za povezavo zelenega sistema v Ilirski Bistrici, se širijo iz centra v zeleno zaledje. Ustrezno se uredi in preuredi obstoječe lokalne ceste, dopolnjene z vzpostavitvijo novih odsekov poti, z namenom ustvariti sistem primernih peš in kolesarskih povezav.

(2) Pri vzpostavljanju rekreacijskih peš in kolesarskih rekreacijskih poti v zaledju mesta je potrebno zasnovati sistem krožnih poti.

(3) Rekreacijske poti se načeloma vodi po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh, oziroma po naravnih robovih tako, da se direktno čim manj posega v naravovarstveno najbolj vredna območja. Pri urejanju rekreacijskih poti v zaledju mesta je potrebno poskrbeti za varna prečkanja cest.

(4) Pokopališče se ureja kot tematski park. Zelene površine na tem območju se ohranja.

(1) Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo pred vetrom, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine.

(2) Ohranjajo in dopolnjujejo se obstoječe drevoredne. Med drevorednimi členitvami so pomembni predvsem drevoredi, ki se jih vzpostavi ob mestnih vpadnicah. Na določenih odsekih, kjer je nemogoče vzpostaviti drevored v celi potezi, bi ga poskušali mestoma vzpostaviti vsaj na delih, kjer za to obstajajo prostorske možnosti.

(3) Znotraj urbane strukture se ohranjajo posamezna drevesa.

(4) Obstoječe zelene površine ob vodotokih se ohranjajo.

Območja kmetijskih zemljišč, ki mejijo na območje urbanističnega načrta, predstavljajo naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno krajinski značaj in so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.

Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Na novih območjih se ustrezno uredi hidrantno omrežje.

(1) Zaradi zagotavljanja ustreznega varstva urbaniziranih območij pred poplavami, je potrebno odpadne meteorne vode ponikati, kjerkoli je to možno. V kolikor ponikanje ni možno, se meteorno vodo odvaja z ločeno meteorno kanalizacijo in pred iztokom meteorne kanalizacije v vodotok, le te zadržuje v ustreznih zadrževalnikih.

(2) Za vse posege, ki so predvideni znotraj poplavnih območij, je za zagotavljanje poplavne varnosti območja in ohranjanje ustreznega poplavnega režima rek potrebno opraviti hidravlično-hidrološko analizo vodnega režima, na osnovi katere bo podana ocena poplavne varnosti območja pred predvidenimi posegi.

(3) Na območju mesta Ilirska Bistrica ni evidentiranih erozijskih problemov, zato veljajo skupni ukrepi za varstvo pred erozijo.

(1) Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak, ter zmanjševanjem vseh drugih morebitnih negativnih vplivov dejavnosti na naravno in življenjsko okolje.

(2) Gradnje so možne le, v kolikor mejne ravni hrupa, ki so predpisane za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bodo presežene. V območjih z določenim mešanjem rab se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.

(3) Za gradnje, kjer so možne emisije snovi v ozračje, je treba izdelati strokovno oceno emisij v zrak ter oceno predvidenih ukrepov za njihovo zmanjševanje.

Območje pokopališča se ohranja. Predvidene so širitve na obstoječi lokaciji.

(1) Oskrba z energijo:

– na območju mesta je zgrajeno plinovodno omrežje; do izgradnje plinovodnega omrežja se preskrbo načrtuje z uporabo tekočega naftnega plina;

– pri gradnji in prenovi objektov je potrebno upoštevati načela gradnje energetsko varčnih objektov;

– pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije;

– na območju mesta se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežje predvideva dograditev obstoječega kabelskega omrežja za območja predvidenih širitev, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj s sodobnimi.

(2) Oskrba za vodo: obstoječi sistem je v slabem stanju, kar vpliva na visoke izgube. Spodbuja se obnova in posodobitev vodooskrbnega sistema in povezovanje v bolj racionalni in učinkovit sistem.

(3) Odvod in čiščenje odpadnih voda:

– obstoječo čistilno napravo na katero je vezano obstoječe in predvideno kanalizacijsko je potrebno dograditi za prevzemno mesto za greznične vode;

– dolgoročna zasnova sanacije kanalizacijskega sistema predvideva ločeno izvedbo sistema.

(4) Na območju mesta je zagotovljeno ločeno zbiranje in odvažanje odpadkov skladno z veljavnimi predpisi.

(1) Izvedbeni del OPN določa:

– območja namenske rabe prostora,

– prostorske izvedbene pogoje,

– enote urejanja prostora,

– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt in usmeritve zanje.

(2) Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji pomožnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3) Pri graditvi objektov, spremembi namembnosti objektov ali rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, je potrebno poleg določil tega Odloka upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje upravnega (gradbenega) dovoljenja za poseg v prostor, treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(1) OPN določa osnovno namensko rabo prostora in podrobnejšo namensko rabo prostora za območje celotne občine.

(2) Namenska raba prostora je določena za vsako enoto urejanja prostora in je prikazana v Prikazih območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v izvedbenem delu tega prostorskega načrta.

(3) Namenska raba prostora za tiste parcele ali dele parcel, ki niso vključene v EUP, so pa po evidenci zemljiškega katastra na ozemlju Občine Ilirska Bistrica, je enaka namenski rabi prostora najbližje EUP.

(4) ONRP za območje celotno občine na deli na:

– območja stavbnih zemljišč,

– območja kmetijskih zemljišč,

– območja gozdnih zemljišč,

– območja voda in

– območja drugih zemljišč.

(5) Območja posamezne vrste ONRP iz prejšnjega odstavka tega člena se delijo na območja posamezne vrste PNRP, ki so navedena v spodnjih alinejah tega člena.

(6) ONRP območje stavbnih zemljišč se deli na PNRP:

– območja stanovanj z grafično oznako S,

– območja centralnih dejavnosti z grafično oznako C,

– območja proizvodnih dejavnosti z grafično oznako I,

– posebna območja z grafično oznako B,

– območja zelenih površin z grafično oznako Z,

– območja prometne infrastrukture z grafično oznako P,

– območja energetske infrastrukture z grafično oznako E,

– območja okoljske infrastrukture z grafično oznako O,

– površine razpršene poselitve z grafično oznako A,

– razpršena gradnja brez grafične oznake.

(7) PNRP območja stanovanj z grafično oznako S se podrobneje deli na:

– stanovanjske površine z grafično oznako SS, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi; prej navedene površine se delijo na urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo z grafično oznako SSs, urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo z grafično oznako SSp in urbano večstanovanjsko pozidavo z grafično oznako SSv;

– stanovanjske površine za posebne namene z grafično oznako SB, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov ali drugih socialnih skupin);

– površine podeželskega naselja z grafično oznako SK, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju; prej navedene površine se delijo na površine podeželskega naselja s kmetijami z grafično oznako SKk in stanovanjske podeželske površine brez kmetij z grafično oznako SKs.

(8) PNRP območja centralnih dejavnosti z grafično oznako C se podrobneje deli na:

– osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder z grafično oznako CU, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;

– druga območja centralnih dejavnosti z grafično oznako CD, kjer prevladuje določena dejavnost razen stanovanj; prej navedene površine se delijo na območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov z grafično oznako CDc, območja centralnih dejavnosti za kulturne dejavnosti z grafično oznako CDk in območja centralnih dejavnosti za izobraževanje z grafično oznako CDi.

(9) PNRP območja proizvodnih dejavnosti z grafično oznako I se podrobneje deli na:

– gospodarske cone z grafično oznako IG, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;

– območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo z grafično oznako IK.

(10) PNRP posebna območja z grafično oznako B se podrobneje deli na:

– površine za turizem z grafično oznako BT, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanite;

– površine drugih območij z grafično oznako BD, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim.

(11) PNRP območja zelenih površin z grafično oznako Z se podrobneje deli na:

– površine za oddih, rekreacijo in šport z grafično oznako ZS, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;

– parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju z grafično oznako ZP;

– pokopališča z grafično oznako ZK, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle;

– druge urejene zelene površine z grafično oznako ZD kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.

(12) PNRP območja prometne infrastrukture z grafično oznako P se podrobneje deli na:

– površine cest z grafično oznako PC;

– površine železnic z grafično oznako PŽ;

– ostale prometne površine z grafično oznako PO, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali).

(13) ONRP območje kmetijskih zemljišč z grafično oznako K se deli na PNRP:

– območja najboljših kmetijskih zemljišč z grafično oznako K1;

– območja drugih kmetijskih zemljišč z grafično oznako K2.

(14) ONRP območje gozdnih zemljišč z grafično oznako G se deli na PNRP:

– območja gozdnih zemljišč z grafično oznako G;

– območja gozdnih zemljišč – mirna cona z grafično oznako Gm;

– območja gozdnih zemljišč z varovalnimi gozdovi z grafično oznako Gv;

– območja gozdnih zemljišč z gozdovi posebnega pomena z grafično oznako Gp.

(15) ONRP območja voda z grafično oznako V se opredeli s PNRP:

– območja površinskih voda z grafično oznako VC.

(16) ONRP območje drugih zemljišč se deli na:

– območja mineralnih surovin z grafično oznako L, ki se podrobneje opredeli kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora z grafično oznako LN;

– območje za potrebe obrambe zunaj naselij z grafično oznako f.

(1) OPN določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo.

(2) PIP so opredeljeni kot:

– skupni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora,

– posebni prostorski izvedbeni pogoji,

– dopolnilni prostorski izvedbeni pogoji,

– podrobni prostorski izvedbeni pogoji,

– prostorski izvedbeni pogoji za območja krajin,

– prostorski izvedbeni pogoji, ki izhajajo iz omilitvenih ukrepov okoljskega poročila.

(3) Skupni PIP veljajo za celotno območje občine in so navedeni v členih od 81. do 122. člena tega odloka.

(4) Posebni PIP dopolnjujejo ali spreminjajo skupne PIP in:

– so opredeljeni po posameznih vrstah PNRP in so navedeni v členih od 123. do 156. tega odloka;

– vsebujejo pregled dopustnih pomožnih objektov po posamezni vrsti PNRP in so navedeni v Prilogi 2 tega odloka.

(5) Dopolnilni PIP dopolnjujejo ali spreminjajo skupne ter posebne PIP in so navedeni v Prilogi 1 tega odloka.

(6) Podrobni PIP dopolnjujejo ali spreminjajo skupne, posebne ter dopolnilne PIP. Določeni so v členih od 157. do 271. člena tega odloka.

(7) Prostorski izvedbeni pogoji za območja krajin, ki so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela OPN na listu 4: »Usmeritve za razvoj krajine«, dopolnjujejo vse PIP, ki veljajo za površine v območju posamezne krajine. Določeni so v členih od 273. do 276. člena tega odloka.

(8) Prostorski izvedbeni pogoji, ki izhajajo iz omilitvenih ukrepov okoljskega poročila, so določeni v Prilogi 3 tega odloka in veljajo v območjih, kot so navedeni za posamezni ukrep.

(9) Na območjih OPPN veljajo tudi usmeritve za OPPN, ki so navedene v členih od 121. do 122. člena tega odloka in Prilogi 1 tega odloka.

(1) Celotno območje OPN je razdeljeno na enote urejanja prostora.

(2) Enota urejanja prostora ima določeno osnovno oziroma podrobnejšo namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje. Poleg tega imajo posamezne enote urejanja prostora določeno obveznost urejanja z OPPN, DPA ali pa so zanjo določeni pPIP.

(3) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN. Vsaka enota urejanja prostora je označena s svojo oznako (npr. oznaka OK10).

(4) Za enote urejanja prostora, kjer je določeno urejanje z OPPN, so določeni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo do njegovega sprejema, in usmeritve za njegovo izdelavo.

(5) Spodaj navedene oznake načina urejanja prostora so izpisane v grafičnih prikazih OPN:

– oznaka pPIP za EUP, za katere so opredeljeni pPIP,

– oznaka OPPN za EUP, kjer je način urejanja OPPN,

– oznaka DPA za EUP, za katere je v veljavi državni prostorski načrt.

(6) V EUP z oznako DPA veljajo določbe iz državnega prostorskega akta in sicer v EUP z oznako:

– ST07 velja Državni lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Starod (Uradni list RS, št. 37/06, 33/07 – ZPNačrt),

– JE20 velja Lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Jelšane (Uradni list RS, št. 43/03, 33/07– ZPNačrt),

– OI75 velja Državni lokacijski načrt za preložitev glavne ceste G1-6 in regionalne ceste R2-404 na območju Ilirske Bistrice (Uradni list RS, št. 83/06, 33/07 – ZPNačrt),

– V EUP s črkovno oznako OF velja Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14).

(1) Položajna natančnost osi omrežja gospodarske javne infrastrukture je odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih ortofoto posnetkov ter prikazom zemljiškega katastra na območju obravnavane meje. Osi omrežja gospodarske javne infrastrukture so prikazane simbolno, položajno natančno omrežje gospodarske javne infrastrukture se določi z ustreznim geodetskim postopkom.

(2) Drugi grafični prikazi so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(1) Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, nadzidujejo ali dozidujejo ali se jim spreminja namembnost, če so izpolnjeni vsi spodnji pogoji:

– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka,

– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %,

– če bi prilagajanje prostorskim izvedbenim pogojem, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja prostorsko izvedbenih pogojev poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.

(2) Odstopanja od skupnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:

– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,

– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih,

– skladno s posebnimi in dodatnimi PIP za posamezno vrsto PNRP in EUP,

– kadar se z različnostjo poudari pomembno drugačen program objekta v prostoru,

– kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta,

– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).

(1) Dopustne dejavnosti v tem odloku so določene skladno z veljavno s standardno klasifikacijo dejavnosti na dan uveljavitve tega odloka, pri čemer so nekatera poimenovanja poenostavljena ali združujejo več kategorij. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti ali je dopustna le posamezna podkategorija dejavnosti, je to v posebnih PIP posebej navedeno.

(2) V skladu s prejšnjim odstavkom tega člena se dejavnosti v tem odloku delijo na:

– kmetijske dejavnosti (oznaka v SKD: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo),

– izkoriščanje mineralnih surovin (oznaka v SKD: B Rudarstvo),

– predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnosti (oznaka v SKD 2008: C Predelovalne dejavnosti),

– oskrba z energijo (oznaka v SKD: D oskrba z električno energijo, plinom in paro),

– okoljske dejavnosti (oznaka v SKD: E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja),

– gradbeništvo (oznaka v SKD: F Gradbeništvo),

– trgovina in storitvene dejavnosti (oznaka v SKD: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil),

– promet in skladiščenje (oznaka v SKD: H Promet in skladiščenje),

– gostinstvo (oznaka v SKD: I Gostinstvo),

– poslovne dejavnosti (oznaka v SKD: J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti),

– dejavnost javne uprave (oznaka v SKD: O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti),

– izobraževanje (oznaka v SKD: P Izobraževanje),

– zdravstvo in socialno varstvo (oznaka v SKD: Q Zdravstvo in socialno varstvo),

– kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti (oznaka v SKD: R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti),

– druge dejavnosti (oznaka v SKD: S Druge dejavnosti; U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles) in

– dejavnost gospodinjstev (oznaka v SKD: T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo).

(3) V posameznih območjih EUP morajo BTP posameznega objekta, namenjenega osnovni dejavnosti:

– obsegati več kot 50 % vseh BTP posameznega objekta ali

– ne smejo obsegati manj kot 30 % BTP vseh obstoječih objektov v EUP.

(4) PIP glede dopustnih osnovnih in pogojno dopustnih dejavnosti so natančneje opredeljeni po posameznih vrstah PNRP s posebnimi PIP.

(5) Spremembe namembnosti objektov v posamezni EUP so dopustne v skladu z dopustnimi osnovnimi in pogojno dopustnimi dejavnostmi.

(1) Dopustni objekti v tem odloku so določeni skladno z veljavno enotno klasifikacijo vrst objektov na dan uveljavitve tega odloka.

(2) Za območja stavbnih zemljišč na območju celotne občine so dopustni gradbeno inženirski objekti:

– CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– CC-SI 21410 Mostovi in viadukti,

– CC-SI 21420 Predori in podhodi,

– CC-SI 21520 Pregrade in jezovi,

– CC-SI 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi,

– CC-SI 22121 Prenosni vodovodi,

– CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

– CC-SI 22130 Prenosna komunikacijska omrežja,

– CC-SI 22210 Distribucijski plinovodi,

– CC-SI 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,

– CC-SI 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

– CC-SI 22223 Vodni stolpi, hidranti in vodnjaki,

– CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– CC-SI 22232 Čistilne naprave,

– CC-SI 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,

– CC-SI 24110 Športna igrišča,

– CC-SI 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

– CC-SI 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.

(3) V prejšnjem odstavku tega člena navedeni dopustni objekti so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo razvoja osnovnih dejavnosti v območjih posamezne EUP.

(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je v EUP na območju stavbnih zemljišč dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.

(5) Na celotnem območju občine z osnovno namensko rabo stavbna zemljišča je ne glede na prejšnje odstavke tega člena in določila za posebne PIP-e dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije (npr. malih sončnih elektrarn na stavbah, malih hidroelektrarn oziroma vetrnih elektrarn do 10 MW), če so objekti skladni s pogoji glede:

– oblikovanja objektov, ki so lahko oblikovani skladno s funkcionalnimi zahtevami dejavnosti,

– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in

– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

– ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena je na območju celotne občine na vodotokih in območjih vrste PNRP z grafično oznako VC dopustna postavitev malih hidroelektrarn z nazivno močjo do 10 MW dopustna ob izpolnjevanju pogojev veljavnih predpisov.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek je v območju vrste PNRP z grafično oznako IG, IK in E dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, tudi kot samostojnih objektov brez posebnih pogojev za oblikovanje, vendar v skladu z drugimi PIP za posamezno vrsto PNRP in skupnimi PIP za varstvo okolja.

(7) Ne glede na ostale določbe v tem odloku je v območjih izven stavbnih zemljišč dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.

(8) Ne glede na ostale določbe v tem odloku je v območju občine razen na kmetijskih zemljiščih dopustno urejanje turističnih točk kot počivališč, prostorov za piknike oziroma razgledišč to je največ 4 m² tlorisne površine z naravnim materialom utrjenega terena in postavitev urbane opreme: miza, klopi, otroška igrala, oprema za odlaganje odpadkov in informativna tabla. Na kmetijskih zemljiščih je dopustno urejanje obstoječih turističnih točk.

(9) Na celotnem območju občine z osnovno namensko rabo stavbna zemljišča so poleg objektov iz prejšnjih odstavkov tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:

– osnovnim dejavnostim, ki so določene v posebnih PIP za posamezno vrsto PNRP,

– pogojno dopustnim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj osnovnih dejavnosti v EUP,

– drugim dejavnostim, za katere se s podrobnejšim načrtovanjem ali projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj osnovnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja.

(10) PIP glede dopustnih objektov in pogojno dopustnih objektov so natančneje opredeljeni po posameznih vrstah PNRP s posebnimi PIP.

(11) Pogojno dopustne stavbe ne smejo preseči 30 % BTP obstoječih stavb na območju posamezne EUP.

(12) Vrsta dopustnih pomožnih objektov je določena za posamezno vrsto PNRP v Prilogi 2 tega odloka.

(1) Na celotnem območju občine je dopustna:

– gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,

– odstranitev objekta,

– rekonstrukcija objekta,

– vzdrževanje objekta,

– sprememba namembnosti,

– urejanje javnih in drugih zelenih površin.

(2) Gradnje novih objektov je dopustna na tistih delih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno z določili PIP za posamezno vrsto PNRP.

(3) Gradnje novih objektov na stavbišču prej odstranjenih objektov v dimenzijah prej odstranjenih objektov so dopustne na istih temeljih ali s premikom do 25 % znotraj obstoječega ZNG. Premik je dopusten, kadar:

– izboljša prometno varnost,

– je zamik potreben zaradi upoštevanja posebnih predpisov in odlokov, ki veljajo na območju,

– gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča.

(4) Novogradnje, oblikovane kot aneks k obstoječemu objektu do največ 50 % BTP obstoječega objekta (v nadaljnjem besedilu: aneks), rekonstrukcije in vzdrževanje objektov so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih, pri čemer se upoštevajo dopustni tlorisni in višinski gabariti objektov v posamezni EUP. Aneks se mora priključiti na obstoječi komunalni priključek obstoječega objekta.

(5) Odstranitve objektov so dopustne na celotnem območju Občine Ilirska Bistrica skladno s posebnimi PIP za posamezno vrsto PNRP. V območjih, varovanih kot območja kulturne dediščine, so dopustne odstranitve in gradnje novih objektov na stavbišču prej odstranjenih objektov v dimenzijah prej odstranjenih objektov, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.

(6) Rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne skladno s posebnimi PIP za posamezno vrsto PNRP.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena so na zakonito zgrajenih objektih in ruševinah, ki po namembnosti niso skladni s posebnimi PIP-i za posamezno vrsto PNRP, dopustne spremembe namembnosti v namembnost skladno s PNRP, vzdrževalna dela, rekonstrukcija objekta in odstranitev objektov ter postavitev pomožnih objektov.

(8) Objekte je potrebno vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi npr.: izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov negativno vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine.

(9) Za posege na objektih v območjih za potrebe obrambe, določenih s 118. členom tega odloka, je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo.

(10) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo.

(11) Vidnih klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

(12) Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(1) Usmeritve za lego objektov, ki so določene z GL, so v grafičnih prikazih OPN okvirno/informativno prikazane, in sicer so:

– GL v območju urbanističnega načrta za občinsko središče mesto Ilirska Bistrica določene z linijo obstoječih objektov;

– GL izven območja UN določene le ob lokalnih cestah (oz. javnih poteh), in sicer 5,00 m od osi lokalne ceste (oziroma javne poti).

(2) Ne glede na prejšnjo alinejo so GL izven območja UN ob lokalnih cestah (oziroma javnih poteh) 3,50 m od osi lokalne ceste (oziroma javne poti) v EUP z obstoječimi objekti, ki segajo čez v prejšnjo alineji opredeljeno GL.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je v primeru, da je načrtovana gradnja novega objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, ki sega preko GL, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca (lokalnega) cestnega omrežja.

(4) Usmeritve za lego objektov, ki so določene z GM, so določene v območju stavbnih zemljišč na celotnem območju Občine Ilirska Bistrica z izjemo območja urbanističnega načrta za občinsko središče mesto Ilirska Bistrica. GM so v grafičnih prikazih OPN okvirno/informativno prikazane, in sicer so:

– GM določene ob regionalnih cestah, in sicer 15,00 m od osi regionalne ceste in v primeru obstoječih objektov, ki segajo čez prej opredeljeno GM, 12,50 m od osi regionalne ceste;

– GM določene ob lokalnih cestah (oziroma javnih poteh), in sicer 10,00 m od osi lokalne ceste (oziroma javne poti).

(5) Ne glede na prejšnjo alinejo so GM ob lokalnih cestah (oziroma javnih poteh) 7,50 m od osi lokalne ceste (oziroma javne poti) v EUP z obstoječimi objekti, ki segajo čez v prejšnjo alineji opredeljeno GM.

(6) Če na karti iz prvega odstavka tega člena ni prikazana GM obstoječih objektov, se pri umeščanju objektov v prostor upošteva GM, ki jo tvorijo sosednji objekti.

(7) Usmeritve za lego objektov, ki so določene z RL, so določene v urbanističnem načrtu za občinsko središče mesto Ilirska Bistrica in določajo lego drevoredov.

(1) Novi objekti in prizidave se gradijo na odmiku najmanj 4,0 m od tujih zemljišč in najmanj 8,0 m od tujih stanovanjskih stavb.

(2) Nove stavbe se gradijo na odmiku najmanj 25,00 m od gozdnega roba.

(3) V soglasju z lastnikom tujega zemljišča oziroma stanovanjske stavbe se nov objekt lahko gradi tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.

(4) Določbe glede odmikov iz prvega odstavka tega člena ne veljajo:

– za nadzidave, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov;

– za tlakovanja, prometne in komunalne infrastrukture ter za gradnjo pod obstoječim nivojem zemljišča; ob pogoju da niti pri gradnji niti pri uporabi ne prihaja do posegov na tuje zemljišče;

– ko gre za dopolnitev strnjene ulične pozidave, pri čemer nov objekt ali prizidava ne sme biti v manjšem odmiku od sosednjih objektov v nizu;

– ko gre za nadomestno gradnjo;

– za gradnjo ograj, mejnih in podpornih zidov, kjer je odmik najmanj 0,5 m od tujega zemljišča tudi brez soglasja lastnika tujega zemljišča;

– za gradnjo ostalih enostavnih objektov, kjer je odmik najmanj 1,2 m od tujega zemljišča tudi brez soglasja lastnika tujega zemljišča;

– za gradnjo ostalih nezahtevnih objektov, kjer je odmik najmanj 2,0 m od tujega zemljišča tudi brez soglasja lastnika tujega zemljišča.

(5) Odmik se meri med tlorisnimi projekcijami najbolj izpostavljenih delov objektov.

(1) Upoštevati je potrebno:

– območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali;

– za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je potrebno zagotoviti vsaj 15 m² zelenih površin, in sicer mora biti vsaj 50 % teh zelenih površin namenjenih za otroško igrišče in za počitek stanovalcev; od tega mora biti najmanj 2,5 m² površin/stanovanje namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5 m² površin/stanovanje zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m² površin/stanovanje namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m² za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m² za zelene površine;

– površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m;

– igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic;

– v stanovanjskih objektih za posebne namene je potrebno urediti vsaj 8 m² zelenih površin na posteljo;

– če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m² na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba;

– normativi iz zgornjih alinej se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja in kadar se nova stanovanja pridobivajo na območjih, ki se urejajo z veljavnimi OPPN, navedenimi v 278. členu tega odloka.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je v primeru obstoječih stavb, dopustna gradnja nove stavbe, rekonstrukcije in spremembe namembnosti na stavbišču, v enakih dimenzijah in legi prej odstranjene stavbe, v skladu s PIP. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru obstoječih objektov, ki ne izpolnjujejo kriterijev za stavbo (npr. parkirišča), dopustna le gradnja in rekonstrukcije novega objekta na stavbišču v enakih dimenzijah in legi prej odstranjenega objekta.

(1) Pri določanju ZNG se upošteva:

– položaj, namembnost, velikost novih ZNG v razmerju do obstoječih ZNG;

– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh;

– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, interventne poti);

– minimalne odmike od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov in omejitve z regulacijskimi črtami;

– širina ZNG ob ulici mora biti prilagojena tipični širini gradbenih parcel ob posamezni ulici v naselju.

(2) Delitev parcel za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture je dopustna skladno z zahtevami izgradnje omrežja gospodarske javne infrastrukture.

(1) Kadar se dozidava, nadzidava ali rekonstruira objekt, ki ni oblikovno usklajen z značilnim kvalitetnim vzorcem oblikovanja stavb/kompleksov v ulici, EUP (oblikovanje strehe, barve strešin, tlorisni in višinski gabariti, barve in oblika kritine, oblikovanje napuščev, razporeditev okenskih in vratnih odprtin po fasadah ter njihovo oblikovanje), se ga z rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo uskladi z značilnim kvalitetnim vzorcem oblikovanja stavb/kompleksov v ulici, EUP.

(2) Pri oblikovanju fasad je potrebno:

– glede oblikovanja strehe in arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali) upoštevati oblikovalska izhodišča izvornih objektov in oblikovalska izhodišča morebitnih drugih značilnih kvalitetnim vzorcev oblikovanja stavb/kompleksov v ulici kakovostno oblikovanih objektov v EUP;

– pri določanju barve fasad ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone. Dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje z izjemo območja UN, kjer so značilni tudi drugi kvalitetni vzorci barvnih lestvic;

– pri objektih in v območjih naselbinske kulturne dediščine upoštevati barvno študijo, ki jo izdela pristojna služba za varstvo kulturne dediščine oziroma potrdi.

(1) Pri urejanju okolice objektov in površin v javni rabi se upošteva:

– dostopne poti do objektov in zunanje utrjene površine se izoblikujejo po terenu oziroma se lahko obstoječa konfiguracija terena preoblikuje tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 3,00 m;

– višinske razlike na zemljišču se ureja s travnatimi brežinami;

– pri preoblikovanju terena se teren prilagodi obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja oziroma na mejah ZNG;

– pred pričetkom gradbenih del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo deponirati na gradbeni parceli in po končanih delih uporabiti za urejanje okolice objekta;

– med izvajanjem gradbenih del je potrebno zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Po končanih delih je potrebno sanirati poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(2) Gradnja opornega zidu je dopustna v primeru nevarnosti rušenja terena ali plazenja in sicer do maksimalne višinske razlike 1,50 m.

(3) Višinske razlike nad 1,50 m se premostijo v kaskadah. Kadar premostitev višinskih razlik v kaskadah zaradi terenskih razmer ni mogoče, se kot del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela posebna arhitekturno-krajinska preveritev, ki določi arhitektonsko oblikovanje in ozelenitve skladno z oblikovanjem obcestnega prostora, okoliških ureditev in pozidave.

(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je dopustna gradnja opornega zidu višjega od 1,50 m v območjih z oznako IG in zaradi gradnje cest, kadar to zahteva strmina terena.

(5) Oporni zidovi morajo biti v območjih naselbinske kulturne dediščine in tam, kjer mejijo na javne površine, ozelenjeni ali grajeni z naravnim kamnom avtohtonega izvora ali obloženi z naravnim kamnom avtohtonega izvora ali drugače oblikovno upoštevati izvorno lokalno oblikovanje opornih zidov.

(6) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji naslednji:

– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest; drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena;

– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi; praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski pa le v primerih, v katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče.

(7) Drevoredi se zasadijo z avtohtonimi drevesi. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere, varnostno zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času.

(8) Na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.

(9) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Ograje so dopustne:

– kot žive meje, žične ali lesene ograje ter grajene z naravnim kamnom avtohtonega izvora ali obložene z naravnim kamnom avtohtonega izvora ali grajene na drug način, ki upošteva izvorna lokalna oblikovalska izhodišča gradnje opornih zidov;

– do višine 1,80 m nad višje ležečim terenom in sicer zidani del ograje največ do višine 1,00 m nad višje ležečim terenom;

– v območjih s PNRP z grafično oznako SS, SK in SB so višine ograj do 1,80 m dopustne le zaradi premostitve višinskih razlik (npr. vrtač) in zato ne smejo presegati skupne višine 1,20 m na višje ležečem zemljišču;

– ne glede na prejšnje alineje tega odstavka so dopustne višine varovalnih in igriščnih ograj določene s funkcionalnostjo prej navedenih ograj;

– z obveznim odpiranjem vstopnih in uvoznih vrat proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.

(10) Dopustna višina protihrupnih barier je določena z njeno funkcionalnostjo. Gradnja protihrupnih barier je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.

(11) Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dopustno razen v primeru fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov, njiv, sadovnjakov ali pašnikov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdarstva in kmetijstva.

(1) Pomožni objekti se razvrščajo na nezahtevne in enostavne objekte.

(2) Pogoji za razvrstitev objekta med pomožne nezahtevne objekte (dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt) so:

– Majhna stavba, to je stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, objekti v javni rabi (<npr.: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti) površine do vključno 50,0 m²;

– Pomožni objekt v javni rabi, in sicer stavba površine nad 40,0 m² do vključno 60,0 m² in gradbenoinženirski objekt višine nad 3,5 m do vključno 10,0 m (npr.: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos);

– Ograja, to je varovalna, igriščna in protihrupna ograja višine nad 2,0 m do vključno 3,0 m;

– Podporni zid, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine pri čemer se pri računanju višine podpornega zidu z ograjo upošteva le merilo za podporni zid, za premostitev višinske razlike med zemljiščem do 1,5 m (npr.: podporni zid z ograjo);

– Mala komunalna čistilna naprava, to je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE, zmogljivosti od 50 PE do vključno 200 PE;

– Nepretočna greznica, to je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo prostornine nad 30,0 m³ do vključno 50,0 m³;

– Vodnjak, vodomet oba višine nad 5,0 m in globine nad 30,0 m;

– Samostojno parkirišče površina do vključno 200,0 m² (npr.: parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi);

– Športno igrišče na prostem, to je grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun, površine nad 1000,0 m² do vključno 10.000,0 m² (npr.: teniško, nogometno, košarkarsko, rokometno igrišče, in-line hokej, golf, kajakaška proga na divjih vodah, grajeno smučišče na vodi, kotalkališče, ragbi in bejzbol igrišče, odbojkarsko igrišče, poligon za kolesa ali motorje);

– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornine razlivne vode od 250 m³ do vključno 2000 m³ pri čemer so bazeni izključeni (grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik);

– Objekt za oglaševanje oglasne površine nad 12,0 m² do vključno 40,0 m² in višine do vključno 6,0 m (vključno z objekti za oglaševanje na kozolcih);

– Objekt za rejo živali, to je enoetažen objekt, namenjen reji živali, in sicer površine do vključno 100,0 m² za stavbe in stavbe prostornine do vključno 2000,0 m³ za ribogojnice (npr.: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica);

– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, to je objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju, in sicer površine do vključno 150,0 m² in višine do vključno 6,0 m za stavbe; višine od 5,0 m do vključno 10,0 m za stolpne silose; višine nad 5,0 m do vključno 10,0 m za gradbenoinženirske objekte; prostornine do vključno 1000 m³ za zbiralnike gnojnice ali gnojevke pri čemer kozolci niso dopustni (npr.: kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica);

– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost to je objekt, ki ni namenjen prebivanju, površine do vključno 80,0 m² (npr.: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, oljarna, kisarna, mlin).

(3) Pogoji za razvrstitev objekta med pomožne enostavne objekte (dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt) so:

– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave to je stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi, površine do vključno 20,0 m² (npr.: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti);

– Pomožni objekt v javni rabi, in sicer stavba površine do vključno 40,0 m² in gradbenoinženirski objekt višine do vključno 3,5 m in vsi pomožni cestni objekti (npr.: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos);

– Ograja višine do vključno 2,0 m (npr.: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja);

– Podporni zid, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine, pri čemer se pri računanju višine podpornega zidu z ograjo upošteva le merilo za podporni zid, za premostitev višinske razlike med zemljiščem do 0,5 m (npr.: podporni zid z ograjo);

– Mala komunalna čistilna naprava, to je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE, zmogljivosti do vključno 50 PE;

– Nepretočna greznica, to je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo prostornine do vključno 30,0 m³;

– Rezervoar, to je objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami, in sicer rezervoarji za vodo, prostornine do vključno 100,0 m³;

– Vodnjak, vodomet oba višine do vključno 5,0 m in globine do vključno 30,0 m;

– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (npr.: elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja));

– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne (npr.: kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega sveta);

– Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu;

– Športno igrišče na prostem, to je grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun, površine do vključno 1000,0 m² (npr.: teniško, nogometno, košarkarsko, rokometno igrišče, in-line hokej, golf, kajakaška proga na divjih vodah, grajeno smučišče na vodi, kotalkališče, ragbi in bejzbol igrišče, odbojkarsko igrišče, poligon za kolesa ali motorje);

– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, in sicer prostornine razlivne vode do vključno 250,0 m³ in prostornine do vključno 60,0 m³ za bazene in vsi namakalni sistemi (grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik);

– Objekt za oglaševanje oglasne površine do vključno 12,0 m² in višine do vključno 5,0 m (vključno z objekti za oglaševanje na kozolcih);

– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, to je objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju, in sicer površine do vključno 40,0 m² za pritlične, enoetažne stavbe; višine do vključno 5,0 m za stolpne silose; višine do vključno 5,0 m za gradbenoinženirske objekte; vse gozdne prometnice; prostornine do vključno 0,0 m³ za zbiralnike gnojnice ali gnojevke pri čemer kozolci niso dopustni (npr.: kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade);

– Pomožni komunalni objekt (npr.: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje, ekološki otok);

– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, in sicer površine do vključno 40,0 m² za stavbe (npr.: objekt navigacijskih služb zračnega prometa, svetlobni navigacijski objekt, pomožni objekti za obratovanje letališča, objekti in naprave za varovanje privez, ograja, pristaniška razsvetljava, objekt komunalne infrastrukture objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča);

– Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, in sicer površine do vključno 40,0 m² za stavbe (npr.: objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče; meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti).

(4) Vrsta dopustnih pomožnih objektov za posamezno vrsto PNRP je določena v Prilogi 2 tega odloka.

(5) Drugi dopustni objekti in posegi na kmetijska zemljišča:

– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;

– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– rekonstrukcije lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste;

– premični čebelnjak in pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opore za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža;

– začasni objekt: kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je vstopno-izstopno mesto pristajanja in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi;

– smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami;

– objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe lahko odstrani; po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena morajo biti za postavitev pomožnih objektov izpolnjeni še vsi pogoji:

– pomožni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke;

– na ZNG večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en pomožni objekt iste vrste.

(7) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena so bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, dopustne le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave v primeru, da se nahajajo na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave.

(8) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je le na javnih površinah in drugih površinah, dostopnih neposredno z javnih površin, dopustna postavitev:

– turistične in druge obvestilne signalizacije;

– kioskov za prodajo sadja in zelenjave ter časopisov in tobačnih izdelkov ter hitre prehrane;

– stojnice za sezonsko prodajo in drugih začasnih objektov sezonskega turističnega značaja.

(9) Postavitev kioskov in stojnic za sezonsko prodajo in drugih začasnih objektov sezonskega turističnega značaja kot začasnih objektov za čas trajanja posameznih prireditev je dopustna tudi izven javnih površin in drugih površin, dostopnih neposredno z javnih površin.

(10) Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na območje naselij.

(11) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se gradnja pomožnih objektov na poplavnih območjih lahko izvede samo pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja urejanja voda.

(12) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se gradnja pomožnih objektov v območjih za potrebe obrambe, določenih s 118. členom tega odloka, lahko izvede samo s soglasjem Ministrstva za obrambo.

(1) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno nameščati le na javnih površinah.

(2) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili splošnega akta, ki za območje Občine Ilirska Bistrica ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje.

(3) Na zasebnih površinah je dopustno nameščanje objektov za oglaševanje na gradbenih ograjah objektov, ki so pridobili gradbeno dovoljenje. Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dopustne postavitve objektov namenjenih oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev. Za lastne potrebe je dopustno oglaševanje na poslovnih stavbah in na ZNG poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme, izdelka, storitve in podobno ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne smeta biti moteči za stanovanja v soseščini.

(4) Objektov za oglaševanje v območju z vrsto PNRP z grafično oznako G ni dopustno postavljati z izjemo objektov z do 6,00 m² oglasne površine.

(5) Objekte za oglaševanje je na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, dopustno postavljati le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(1) Nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, pokrita čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ali tipski zabojnik, zavetišče na železniških postajališčih, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave ter ob upoštevanju izvornega lokalnega oblikovanja.

(2) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča in v primeru, da je za vzdrževanje rezervoarja potreben dostop po sosednjem zemljišču je potrebno v skladu s predpisi urediti služnostna pravica, ki zagotavlja izvrševanje vzdrževanja zunanjega rezervoarja.

(3) Gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani.

(4) Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.

(5) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.

(6) Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja.

(7) Oblikovanje pomožnih objektov:

– pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta;

– dopustna višina je samo P;

– strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Vrtne ute imajo lahko tudi šotoraste strehe. Čopi in strešne frčade niso dopustne;

– nadstreški vzdolž javnih prometnih površin morajo biti med seboj oblikovno usklajeni, pri čemer morajo biti nadstreški pred vhodi v lokale in ograje v območjih naselbinske dediščine ali v območjih z izdelano študijo urbane opreme oblikovno usklajeni (oblika, material, barva);

– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, ki se gradijo v območjih kmetij, morajo imeti enake naklone in obliko strešin kot objekt, h kateremu se gradijo. Drugačno oblikovanje je dopustno, kadar osnovni objekt odstopa od oblikovalskih določil za posamezno enoto urejanja prostora. V tem primeru se pomožno kmetijsko gozdarski objekt (kmečka lopa, skedenj, senik ...) oblikuje skladno z oblikovalskimi določili tega odloka.

(1) Obstoječa in predvidena GJI je prikazana v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«.

(2) Gradnja objektov, ki se morajo obvezno priključevati na GJI (razen gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

(4) Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(5) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v četrtem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(6) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglašajo pristojni upravljavci gospodarske javne infrastrukture.

(7) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(8) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(9) Vodi gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih si mora pristojni upravljavec gospodarske javne infrastrukture pridobiti služnostno pravico za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje določene javne infrastrukture na njegovem zemljišču.

(10) Pred predajo infrastrukturnega objekta ali naprave je investitor dolžan izdelati kataster infrastrukturnega voda ali naprave in ga posredovati občini, geodetski službi in pristojnemu upravljavcu gospodarske javne infrastrukture.

(11) Gradnja prometne, okoljske, distribucijske elektroenergetske in druge energetske ter komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(12) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.

(13) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je:

– možno priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja EUP;

– omogočeno njihova nemoteno obratovanje in vzdrževanje.

(14) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

(15) Vode gospodarske javne infrastrukture na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba izvesti podzemno.

(16) Komunalne in distribucijske elektroenergetske ter druge energetske objekte kot so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd. se praviloma postavlja v sklopu drugega objekta. V kolikor to ni mogoče, se jih postavi na vizualno manj izpostavljeno javno dostopno mesto in v projektni dokumentaciji predpiše ustrezna zunanja ureditev.

(17) Ob načrtovanju lokacij in tras infrastrukture je treba zagotoviti prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi prostora, saj ti objekti ne smejo biti vidno izpostavljeni iz pomembnejših turističnih in bivalnih območij.

(18) Po izvedbi infrastrukturnih objektov je potrebno spremljanje stanja oziroma razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpraviti negativne vplive, kot je npr. erozija na območjih usekov ipd.

(19) Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen način, ki preprečuje električne udare ptic.

(1) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v skladu z določbami tega odloka, se lahko v skladu s 93. do vključno 108. členom ZureP-1 in 109. členom ZPNačrt, razlasti.

(2) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka so določene v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Označene so z oznako za okvirno načrtovana območja javnega dobra. Vrsta GJI in osi infrastrukture so določene v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN na karti »4. Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture izvedbenega dela tega prostorskega načrta«.

(3) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka obsegajo pas vzdolž osi obstoječe ali predvidene gospodarske javne infrastrukture v širini pri:

– zbirni mestni ali krajevni cesti 25,90 m,

– lokalni cesti 19,50 m,

– javni poti 13,50 m,

– vodovodnem omrežju 4,0 m in

– kanalizacijskem omrežju 4,0 m.

(4) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, so prikazane tudi v grafičnih prikazih podrobnih PIP za posamezno EUP na risbah s prikazom GJI, parcelacije in javnega dobra, kjer so označene kot GJI oziroma kot javno dobro.

(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj PNRP z grafično oznako P in območij predvidenih za urejanje z OPPN, na območjih drugih vrst PNRP pa skladno s posebnimi PIP in drugimi določili tega odloka.

(2) Gradnji javnih objektov prometne infrastrukture, ki so prikazani v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, je namenjeno tudi zemljišče s parc. št. 1486/2 k.o. Prem, pri čemer se kot stavbno zemljišče pojmuje območje obstoječega cestnega telesa, ki se določi z ustreznim geodetskim postopkom.

(3) Poleg v prvem odstavku tega člena navedenih del in poleg dopustnih objektov in drugih posegov v prostor, navedenih v členih od 81. do 83. tega odloka, so na celotnem območju občine dopustne še:

– rekonstrukcije posameznih odsekov na celotnem cestnem omrežju;

– deviacije do dolžine 500,00 m na lokalnem cestnem omrežju;

– gradnje objektov in naprav za potrebe prometne infrastrukture, ki bistveno ne zmanjšajo obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki so v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«;

– gradnja izogibališč v območju lokalnih in gozdnih cest in sicer ureditev utrjenega terena do 50 m². Če ureditve ne izvaja pristojni izvajalec gospodarske javne službe, morajo njeno izvedbo nadzorovati predstavniki izvajalca gospodarske javne službe.

(4) Za območja varovalnih koridorjev načrtovane rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja veljajo določila 105. člena tega odloka.

(5) Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom pri čemer se uredijo tako, da ne ovirajo prometa.

(6) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje servisnim in urgentnim vozilom.

(7) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.

(8) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob pogojih in soglasju pristojnega upravljavca gospodarske javne infrastrukture.

(9) Za nove predvidene cestne povezave ter njihovo navezovanje na državne ceste je potrebno izdelati prometne študije z napovedjo prometa za 20 let.

(10) Za predvideno priključevanje na državne ceste je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno prikazati prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju. Pri tem je treba upoštevati ugotovitve prometne študije.

(11) V varovalnih koridorjih ob trasah načrtovanih cest ni dopustna gradnja (z izjemo ureditve dovozov ter javnega komunalnega omrežja).

(12) Avtobusna postajališča je potrebno predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi.

(13) Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je potrebno speljati tako, da ne bodo tekle na cesto in na njej celo zastajale, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanja cestišč.

(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2) Pri večstanovanjskih objektih se parkirne površine prednostno zagotavlja v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih.

(3) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih, niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je v območjih PNRP z oznako SK dopustna izgradnja enega parkirišča za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil za potrebe opravljanja te dejavnosti.

(5) Pod obstoječimi parkirnimi mesti je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih parkirnih mest, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

(6) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

(7) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves v skladu z določili tega odloka.

(8) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj.

(9) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest, rezerviranih za invalidne osebe. V primeru, da je parkirnih mest v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za invalidne osebe.

(10) Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za invalidne osebe.

(11) Glede na namembnosti stavb je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati minimalno število parkirnih mest, navedene v spodnji tabeli:

Namembnost stavb	Št. PM / m² BTP objektov ali št. PM / št. stanovanj
STANOVANJA IN BIVANJE
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe	1,5 PM / stanovanje vendar ne manj kot 2 PM
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe	1,5 PM / stanovanje + 10 % za obiskovalce na zemljiški parceli, namenjeni gradnji
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi in podobno)	1PM / 12 postelj
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)	1PM / 7 postelj
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)	1PM / stanovanje od tega 10 % za obiskovalce na zemljiški parceli, namenjeni gradnji
POSLOVNO TRGOVSKE DEJAVNOSTI
12201 Stavbe javne uprave 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe	1PM / 30 m²
12301 Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m²)	1PM / 50 m² ne manj kot 2PM
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)	1PM / 80 m² ne manj kot 2PM
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m²)	1PM / 35 m²
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m²)	1PM / 30 m²
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)	1PM / 40 m²
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …)	1PM / 30 m² ne manj kot 2PM
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni,	1PM / 30 m²
12303 Bencinski servisi	1PM / 30 m² prodajnih površin ne manj kot 3PM
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)	1PM / 5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice	1PM / 80 m²
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov	1PM / 20 m²
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)	1PM / 5 postelj
12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)	1PM / 35 m² ne manj kot 2PM
12640 Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)	1PM / 150 m² ne manj kot 2PM
12630 Stavbe za izobraževanje (osnovne šole)	1PM / učilnico od tega 12 za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje (srednje, visoke šole)	1,25PM / učilnico
12630 Stavbe za izobraževanje (vrtci)	1PM / 10 otrok od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje
ŠPORTNE DEJAVNOSTI
24110 Športna igrišča	1PM / 200 m² površine igrišč od tega 20 % PM za avtobuse
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce	1PM / 30 m² od tega 20 % PM za avtobuse
12650 Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes in podobno)	1PM / 15 m²
POSEBNE DEJAVNOSTI
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)	1PM / 3 sobe
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1PM / 6 sedežev in 1PM / tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 2PM
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinski hotel)	1 PM / 10 sob
PROIZVODNE DEJAVNOSTI
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe	1PM / 80 m²
12510 Industrijske stavbe (do 200 m²)	1PM / 30 m² površine ne manj kot 2PM
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²)	1PM / 50 m² površine
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča	1PM / 150 m² površine in ne manj kot 3 PM
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil)	6PM / popravljalno mesto
DRUGO
24204 Pokopališča	1PM / 600 m²
12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti	ne manj kot 10PM
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)	1PM / 600 m²
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev)	1PM / 100 m²
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe)	1PM / 50 m²* *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa
avtomatske avtopralnice	5PM / pralno napravo
samopostrežne avtopralnice	3PM / pralni prostor

(12) Na vseh ZNG je potrebno za objekte v javni rabi oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(13) Kadar na ZNG objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m.

(14) V EUP, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.

(15) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena so v primeru obstoječih objektov, ki izpolnjujejo kriterije za stavbe, in ne izpolnjujejo pogojev glede zagotovitve parkirnih mest, določenih s tem odlokom, dopustne:

– rekonstrukcije teh objektov brez povečanja površine;

– vzdrževanje;

– odstranitev;

– spremembe namembnosti, ki ne zahteva novih parkirnih mest objektov;

– gradnja garažnih objektov pod nivojem terena;

– funkcionalne preureditve parkirnih mest teh objektov, ki ne poslabšajo obstoječega stanja parkirnih mest oziroma predstavljajo izboljšanje obstoječega stanja parkirnih mest.

(16) V območjih s PNRP BT, BD, SK, PO, PC, IG, CU je dovoljenja gradnja parkirišč za avtodome.

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(2) Vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj PNRP z grafično oznako O in območij predvidenih za urejanje z OPPN, na območjih drugih vrst PNRP pa skladno z posebnimi PIP in drugimi določili tega odloka.

(3) Kot stavbno zemljišče, namenjeno gradnji vodovodnega omrežja, se upošteva:

– območja s PNRP z grafično oznako O,

– območja obstoječega vodovodnega omrežja,

– območja predvidenega vodovodnega omrežja,

– zemljišča, določena v četrtem odstavku tega člena.

(4) Gradnji javnih objektov vodne infrastrukture, ki so prikazana v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev in karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, so namenjena tudi zemljišča s parc. št. 1483/158, 1483/159 obe k. o. Harije.

(5) Na celotnem območju občine so dopustne še:

– rekonstrukcije objektov in naprav za potrebe okoljske infrastrukture (vodooskrbe);

– gradnje objektov in naprav za potrebe okoljske infrastrukture (vodooskrbe), ki bistveno ne zmanjšajo obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki so v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.

(6) Za območja varovalnih koridorjev načrtovane rekonstrukcije ali novogradnje vodovodnega omrežja veljajo določila 105. člena tega odloka.

(7) Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba zagotoviti največji možni odmik.

(8) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja.

(9) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

(10) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(11) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

(12) Za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo se obnovi in dogradi vodovodno omrežje v Občini Ilirska Bistrica v skladu s projekti s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja.

(13) Pri obnovi in dograditvi vodovoda je potrebno upoštevati:

– vodovodno omrežje celotnega območja Občine Ilirska Bistrica mora biti medsebojno povezano tako, da je mogoča medsebojna izmenjava in najoptimalnejša izraba vseh obstoječih perspektivnih vodnih virov;

– omogočena mora biti postopna obnova in dograditev sistema v več etapah, ki se medsebojno nadgrajujejo;

– zagotoviti je potrebno ustrezne tlake v razvodnem omrežju (2,0–6,0 bar) na celotnem vodooskrbovalnem omrežju;

– zagotoviti je potrebno zadostne količine in pretočnosti vode v omrežju za sedanje in perspektivne potrebe;

– zagotoviti je potrebno ustrezno hidrantno omrežje z zadostnimi količinami vode za gašenje požarov.

(14) Novozgrajeni javni vodovodi morajo biti lokacijsko vgrajeni v javne površine s predpisanimi odmiki od objektov in drugih podzemnih napeljav v skladu s upravičenimi pogoji upravljavca vodovoda.

(15) Vodomerne naprave se vgradijo v vodomernih jaških, obvezno lociranih izven objektov, praviloma na zemljišču lastnikov priključkov ter v oddaljenosti največ 20 m od linije javnega vodovoda.

(16) V naseljih mestnega značaja je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje z zadostnimi količinami požarne vode. V kolikor kvaliteta pitne vode zadošča (majhni pretoki) se tudi v naseljih, ki niso mestnega značaja, zagotovi požarna varnost iz javnega vodovodnega sistema, skladno z zahtevami predpisov požarnega varstva.

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.

(2) Kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj PNRP z grafično oznako O in območij predvidenih za urejanje z OPPN, na območjih drugih vrst PNRP pa skladno z posebnimi PIP in drugimi določili tega odloka.

(3) Kot stavbno zemljišče, namenjeno gradnji kanalizacijskega omrežja, se upoštevajo:

– območja s PNRP z grafično oznako O;

– območja obstoječega kanalizacijskega omrežja;

– območja predvidenega kanalizacijskega omrežja;

– zemljišča, določena v četrtem odstavku tega člena.

(4) Gradnji javnih objektov komunalne infrastrukture, ki sta prikazani v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogoje« in karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, je namenjeno tudi zemljišče s parc. št. 369 in 370 obe k. o. Starod.

(5) Kanalizacija mora biti zgrajena:

– v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije;

– vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

(6) Na celotnem območju občine so dopustne še:

– rekonstrukcije objektov in naprav za potrebe okoljske infrastrukture (odvajanje in čiščenje odpadnih vod);

– novogradnje objektov in naprav za potrebe okoljske infrastrukture (odvajanje in čiščenje odpadnih vod), ki bistveno ne zmanjšajo obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki so v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.

(7) Za območja varovalnih koridorjev načrtovane rekonstrukcije ali novogradnje kanalizacijskega omrežja veljajo določila 105. člena tega odloka.

(8) Kanalizacija in čiščenje odpadnih vod se rešuje po posameznih aglomeracijah v skladu z zahtevami državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (MOP, oktober 2004) ter na podlagi tega dokumenta sprejetega občinskega z Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Ilirska Bistrica (maj 2006).

(9) Za zagotovitev ustrezne komunalne opreme območij stavbnih zemljišč se na podlagi v prejšnjem odstavku tega člena navedenih dokumentov dogradi oziroma obnovi javni kanalizacijski sistem.

(10) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne nepropustne greznice, ki jih po potrebi prazni pooblaščena organizacija.

(11) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne nepropustne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane proizvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(12) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.

(13) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.

(14) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanja javnih površin.

(15) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja mejaša.

(16) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča; kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.

(17) Minimalna začetna globina fekalnih kanalov mora omogočati gravitacijsko odvajanje priključkov iz pritličja oziroma kleti bližnjih objektov v z upoštevanjem nadkritja najmanj 1,00 m. Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in meteornih voda z bližnjih dvorišč z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,8 m.

(18) Novozgrajena kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih vod mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom.

(19) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne naprave je treba zagotoviti zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno ograjo.

(1) Pri ureditvah in objektih za zbiranje in odstranjevanje odpadkov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja zbiranje in odstranjevanje odpadkov.

(2) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.

(3) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno mestno službo za promet in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto mora biti na utrjeni površini.

(4) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.

(5) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije.

(6) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.

(7) Za zbiranje vseh frakcij in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se uredi zbirni center. Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bližini pomembnejših mestnih cest, izveden pa mora biti z vratarnico, nadstreškom in ograjo za preprečitev nepooblaščenega dostopa.

(8) Posebne odpadke je treba skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.

(9) Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje, začasno skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na območja z oznako O, IK in IG ob upoštevanju veljavnih predpisov predvsem s področja varstva okolja.

(10) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.

Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin.

(1) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in načrtovanih prenosnih ali distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. oziroma sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. V primeru poseganja v obstoječe varovalne pasove elektroenergetske infrastrukture je potrebno zagotoviti nove koridorje za prestavitev le-teh. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) V varovanih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(3) Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen način, ki preprečuje električne udare ptic.

(4) Gradnjo prenosnih elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več se načrtuje z državnimi prostorskimi načrti v skladu z Nacionalnim energetskim programom. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1 x 110 kV in DV 1 x 400 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 110 kV in DV 2 x 400 kV). Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1 x 220 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 400 kV).

(5) Razdelilne transformatorske postaje na območjih PNRP z oznako S, C in I se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta, da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo in zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(6) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dopustna le izven mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda tega ne omogočajo.

(7) Nadzemni distribucijski elektroenergetski vodi na mestnem področju ne smejo potekati v vedutah z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(8) Pri izgradnji novih objektov je potrebno zagotoviti koridor za priključitev omenjenih objektov na obstoječo distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo.

(9) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu s elektroenergetskimi soglasji, ki jih je potrebno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja.

(10) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, na območjih PNRP z oznako C, SSv in IG ter IK pa se praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa je treba upoštevati določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju.

(11) Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.

(12) Javne površine na območjih PNRP z oznako S, B, C, I, P, E ter Z morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površin in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati veljavne predpise v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred moteno osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije.

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji.

(2) Na območjih PNRP z oznako S, C, B, I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

(3) Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.

(4) Za zagotovitev ustrezne opreme območij stavbnih zemljišč s komunikacijskim omrežjem se zgradi javni komunikacijski sistem.

(5) Trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna služba za gospodarske javne službe Občine Ilirska Bistrica.

(6) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.

(7) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov;

– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti (območja PNRP z oznako C, I, P, E);

– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

– objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva;

– objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši;

– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten).

(1) Dopustna odstopanja od osi cestnega, vodovodnega, kanalizacijskega, elektroenergetskega, plinovodnega in telekomunikacijskega omrežja:

– če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega, oblikovnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere; ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo;

– zaradi natančnejše umestitve objektov v prostor, pri čemer pa mora biti gradnja objektov cestnega, vodovodnega, kanalizacijskega, elektroenergetskega, plinovodnega in telekomunikacijskega omrežja in komunalno opremljanje izvedeno tako, da omogoča izgradnjo komunalne opreme in dostop do vseh objektov EUP.

(2) Druga dopustna odstopanja glede natančnosti podatkov so navedena v 79. členu in 80. členu tega odloka.

Detajlna umestitev prometne infrastrukture v prostor za nepozidana območja EUP, pri čemer se kot nepozidano območje pojmuje območje EUP, katerih nepozidane površine obsegajo najmanj 80 % površin območja, se:

– določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanem skladu z veljavnimi predpisi, in

– lahko odstopa od s tem odlokom predpisane zasnove prometne infrastrukture, določene z RČ in pPIP;

– pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije za dovoljenje za poseg v prostor, izdelane v skladu z veljavnimi predpisi, upošteva, da mora rešitev omogočati dostop in izgradnjo komunalne opreme za vsa zemljišča na območju;

– upošteva, da morajo s prej navedenimi odstopanji soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) Varovalni koridor in varovalni pas cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok:

– pri glavnih cestah 25,00 m,

– pri regionalnih cestah 15,00 m,

– pri državnih kolesarskih poteh 5,00 m,

– pri lokalnih cestah 6,00 m oziroma najmanj 9,75 m od osi lokalne ceste,

– pri javnih poteh 4,00 m oziroma najmanj 6,75 m od osi javne poti,

– pri lokalnih zbirnih in krajevnih cestah 8,00 m oziroma najmanj 12,95 m od osi lokalne zbirne in krajevne ceste.

(2) Varovalni koridor javnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja se meri od osi kanalizacijskega ali vodovodnega omrežja in je na vsako stran širok 2,00 m.

(3) Varovalni koridor javnega komunikacijskega omrežja se meri od osi omrežja in je na vsako stran širok 2,00 m.

(4) Varovalni pas posameznih objektov energetske in komunikacijske gospodarske javne infrastrukture znaša:

– vzdolž nadzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti od 1 kV do 20 kV, merjeno levo in desno od osi voda 10,00 m;

– vzdolž nadzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti od 35 kV do 110 kV 15,00 m merjeno levo in desno od osi voda ter za daljnovode nazivne napetosti 220 kV in 400 kV 40,00 m merjeno levo in desno od osi voda;

– vzdolž podzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV in 110 kV, merjeno levo in desno od osi voda 3,00 m;

– za elektroenergetsko razdelilno ali transformatorsko postajo (RTP), merjeno od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje 40,00 m;

– za elektroenergetsko prostostoječo transformatorsko postajo (TP), merjeno od zunanje stene objekta TP 2,00 m;

– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in desno od osi voda 5,00 m;

– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzij 250 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda 3,00 m;

– za komunikacijske oddajne sisteme območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. Tako je treba obravnavati vsak oddajnik posebej in zanj pridobiti natančne podatke o varovalnem koridorju.

(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,

– stanovanjskih objektov,

– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,

– objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,

– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(6) V varovalnih koridorjih ali v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je dopustna gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja. Na obstoječih objektih so dopustna investicijska vzdrževalna dela.

(7) V varovalnih koridorjih ali v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov, ki niso v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dopustna le pod posebnimi pogoji upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v skladu s predpisi.

(8) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa:

– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 100 m ali višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;

– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnjega odstavka in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih in umetnih vzpetinah, če se vzpetine iz okoliške krajine dvigajo za več kot 100 m;

– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice ter podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.

(9) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati.

(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dopustne s predpisi. Ne glede na prejšnja določila gradnje in prostorske ureditve niso dopustne v območjih naselbinske dediščine, razglašenih kot spomenik ter v njihovih vplivnih območjih, kjer gradnje novih objektov praviloma niso dopustne. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.

(2) Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame, je potrebno upoštevati varstvene režime, ki jih določa Zakon o regijskem parku Škocjanske jame. Ta v 8. členu prepoveduje vse posege v okolje na vplivnem območju parka, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku. Prepovedani so:

– vsi posegi, ki bi lahko spremenili obstoječi vodni režim Reke in kakovost vode, razen v primerih varstva pred poplavami;

– drugi posegi, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park.

(3) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(4) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.

(5) Posegi znotraj prostorskih ureditev naj se v čim večji meri načrtujejo in usmerjajo izven naravnih vrednot ter izven pomembnejših delov drugih varovanih območij.

(6) Na območju celotne občine je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe po posamezni EUP, navedeni v Prilogi št. 3.

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in rekonstrukcija objekta, če so s term prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem odloku. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.

(11) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(12) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(13) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

(14) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva,

– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(15) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami tar površinami, pomembnimi za delovanje celote.

(16) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, dopustno je namakanje,

– poglabljati morsko dno in dna vodotokov tar jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(17) lzjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišča ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(18) V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(19) Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(20) Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– materialna substanca, ki je še ohranjena,

– Iokacija in prostorska pojavnost,

– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(21) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(22) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(23) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

(24) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski nart, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(25) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(26) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.

(27) Za posege energetske sanacije je z vidika varstva kulturne dediščine treba preučiti vsak posamezen ukrep.

(28) Vgradnja toplotne izolacije na izpostavljenih fasadah praviloma ni dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso izpostavljene in nimajo likovne vrednosti.

(29) Struktura tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge mora imeti enake lastnosti kot prvotna fasada. Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov, barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti.

(30) Obnova ali zamenjava stavbnega pohištva: obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk) imajo prednost pred zamenjavo z novimi. V primeru škatlastih (dvojnih oken) je večinoma dopustna zamenjava notranjega krila z novim, medtem ko je treba zunanje krilo ohraniti in obnoviti. Tesnjenje oken se izvede na notranjem krilu. Novo stavbno pohištvo mora biti po merah, obliki, materialu, profilaciji in barvi enako originalnemu. Zaradi vgradnje izolacijskega stekla so dopustna odstopanja le pri merah okvirjev za cca 1 cm. Namestitev in vgradnja zunanjih svetil je dopustna le tam, kjer so že originalno in to v enakih oblikovnih značilnostih.

(31) Toplotna izolacija strešnih površin je možna na način, da se z njo ne spreminja videza strehe.

(32) Namestitev zunanjih enot strojne opreme (klimatske naprave, fotovoltaični paneli, toplotne črpalke ipd.): v objektih kulturne dediščine naj se smiselno presoditi o uporabi strojnih naprav brez zunanjih enot. V primeru uporabe strojnih naprav z zunanjimi enotami je te naprave sprejemljivo namestiti le izven vidnega polja izpostavljenih fasad oziroma streh, to je na dvoriščne strani, za balkonske ograje ipd. Nameščanje naprav na ulične fasade in druge izpostavljene dele objektov ni sprejemljivo.

(33) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheoIoške ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoIoške ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(34) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemIjišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(35) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheoIoški varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheoIoške stroke.

(36) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(1) Na vojnih grobiščih je prepovedano:

– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z veljavnimi predpisi o vojnih grobiščih,

– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,

– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

(2) Območja vojnih in prikritih vojnih grobišč so razvidna iz prikaza stanja prostora.

Za posege na območjih ohranjanja narave je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave.

(1) V varovanih gozdovih so posegi načeloma prepovedani. Posegi in obnovitvena, vzdrževalna ter varstvena dela, ki so sestavni del režima gospodarjenja z varovalnimi gozdovi (Gv) in so v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda resorno ministrstvo.

(2) V gozdovih s posebnim namenom (Gp), ki so istočasno tudi gozdni rezervati, so posegi v gozd prepovedani z izjemo postavitev informativnih tabel ter vzdrževanje objektov kulturne dediščine, potem ko se ugotovi, da ta dela ne bodo povzročila spremembe obstoječega naravnega stanja in ne bodo vplivala na nemoten naravni razvoj v prihodnosti. Pogoji za izvedbo del se določijo na podlagi mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, ob upoštevanju usmeritev v gozdnogospodarskih načrtih. V primerih, ko se bodo ta dela izvajala v območjih, ki so varovana ali zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave, se mora pridobiti in upoštevati tudi mnenje Zavoda RS za varstvo narave.

(3) V območjih mirnih con (Gm) je dopustno vzdrževanje in gradnja objektov v skladu s Prilogo 2, pri čemer je potrebno za posege v te objekte pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

(1) Vsi vodotoki in stoječe vode na območju Občine Ilirska Bistrica imajo 5,00 m pas priobalnega zemljišča razen reke Reke, ki ima 15,00 m pas priobalnega zemljišča v območjih naselij in izven območij naselij 40,00 m pas priobalnega zemljišča.

(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh.

(3) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meja vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.

(4) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(5) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.

(6) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(7) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o varovanju vodnih virov.

(8) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega odloka s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.

(9) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju vodnih virov.

(10) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji naselij.

(2) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

(3) V obdobjih, ko je za posamezno območje v okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano:

– kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj,

– puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

(4) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Zasnova varstva pred požarom mora biti zasnovana v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, ki določa varnostne ukrepe glede:

– širjenja požara na sosednje objekte,

– nosilnosti konstrukcije ter širjenja požara po stavbah,

– evakuacijskih poti in sistemov za javljanje in alarmiranje

– ter naprav za gašenje in dostop gasilcev.

(5) Za primer požara je treba zagotoviti odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ter požarne ločitve od parcelnih mej in med objekti z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte (ustrezni odmiki med objekti skladno z veljavno smernico za določitev požarnovarnostnega odmika med stavbami – smernica SZPV 204 – požarnovarnostni odmiki med stavbami ali drug veljaven predpis).

(6) Objekti in kompleksi objektov morajo biti grajeni tako, da je ob požaru zagotovljena:

– zadostna nosilnost konstrukcij posameznih objektov za določen čas v primeru požara,

– zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno zapustitev stavbe,

– zadostne količine sredstev za gašenje v primeru požara (voda – zunanji hidranti),

– preprečitev širjenja požara med prostori različnih namembnosti in med posameznimi objekti,

– zadostno število dovozov in dostopov za intervencijska vozila do objekta, kateri so tehnično opremljeni v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010– Požarna varnost v stavbah,

– proste intervencijske površine za potrebe objekta.

(7) Ukrepi aktivne požarne in eksplozijske zaščite morajo glede na potencialne nevarnosti omogočati hitro gašenje začetnih požarov ter že razvitega požara z zunanjimi hidrantnimi priključki ob ustrezni pomoči gasilcev. Na območjih brez hidratnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je treba zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo treba požarno varnost. Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.

(8) Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.

(9) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v veljavnem predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Na plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer se ne sme posegati na naslednje načine:

– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras, in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– s poseganjem, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Za vse posege v plazovitih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(3) V območjih, kjer geomehanske lastnosti tal niso znane, se priporoča izvedbo geomehanske raziskave tal pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege v prostor.

Objekte in gospodarsko javno infrastrukturo v okviru načrtovanih prostorskih ureditev se projektira potresno varno, in sicer morajo biti objekti proti potresno odporno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VIII. oziroma VII. stopnje po MCS lestvici in območja s projektnim pospeškom tal 0,175 g.

(1) Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.

(1) Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v obstoječa zaklonišča je obvezna revizija projektne dokumentacije.

(2) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.

(3) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi severno od naselja Zarečje, površine za pokop večjega števila kadavrov na polju ob začetku lokalne ceste G1-6-Podstenje, za odlaganje ruševin na površinah ob zbirnem centru ter območja za evakuacijo prebivalstva kot površine za šotorišča na območju zelenih površin pod domom za upokojence v Ilirski Bistrici in na stadionu v Ilirski Bistrici.

(4) V območju Občine Ilirska Bistrica se nahaja območje namenjeno za potrebe delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (skladišče na zemljišču s parc. št. 1124/15, k. o. Ilirska Bistrica).

(5) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(1) Gradnja objektov in ureditev za obrambne potrebe je dopustna na območjih z grafično oznako f v skladu s posebnimi PIP.

(2) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe, ki je določeno v 4. členu DPN OSVAD so na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost skladno z določbami DPN OSVAD.

(3) Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe, ki je določeno v 4. členu DPN OSVAD kot varnostno območje je namenjeno zagotavljanju varnosti ljudi, živali in okolja med izvajanjem usposabljanja v okviru obrambne dejavnosti. Območje je namenjeno tudi drugim dejavnostim (gozdarstvo, lovstvo, kmetijstvo, promet, varstvo, urejanje in raba voda, rekreacija, komunalno, energetsko, elektronsko komunikacijsko urejanje in oskrba s pitno vodo), vendar te ne smejo onemogočati izvajanja obrambne dejavnosti. Na varnostnem območju niso dopustne nove gradnje objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ali zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati obrambne dejavnosti. Za vse posege je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo, in soglasja projektnih soglasodajalcev, v katerih pristojnost posegajo te prostorske ureditve. Podrobnejši pogoji za posege v varnostnem območju so opredeljeni v 52. členu DPN OSVAD.

(4) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v območju DPN je opredeljena v 8. členu DPN OSVAD.

(5) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18 m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1 km od navedenih območij.

(6) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2 km od navedenih območij.

(7) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v širšem okolišu območij z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, ki so na vzpetinah izven naselij.

(1) I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom – površine mirnih con z grafično oznako Gm, razen za hrup, ki nastaja pri gospodarjenju z gozdom.

(2) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje in sicer za vrste PNRP z grafično oznako: SS, SK, SB, A, CU, CD,, BT, ZS, ZP, ZD in ZK.

(3) IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah PNRP z grafično oznako: BD, IG, IK, PC, PŽ, PO, E, O, VC, LN, K1 (razen na mirnih območjih), K2 (razen na mirnih območjih), G (vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišč z izjemo mirnih območjih) in f (vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).

(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.

(5) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25,00 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15,00 m na vsako stran od roba ceste.

(6) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.

(7) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).

(8) Za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, se določa kritične obremenitve okolja, način in pogoje njihove uporabe ter način in pogoje uporabe zvočnih naprav ter druge ukrepe, ki jih morajo za njihovo uporabo izpolnjevati organizatorji shodov in prireditev, z namenom, da med shodom ali prireditvijo zaradi uporabe zvočnih naprav hrup ne presega kritičnih obremenitev okolja.

(9) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.

(3) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(4) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni načrti, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo.

(2) V primerih, ko so območja ali deli območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov s tem odlokom opredeljeni za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, se do njihovega sprejetja upoštevajo določila veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.

(1) V okviru EUP, ki so v Prilogi 1 določene za urejanje z OPPN, predstavlja pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve sprejet in uveljavljen OPPN.

(2) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu.

(3) Kompleksna gradnja se načrtuje z OPPN:

– za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev;

– če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom OPPN sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski načrt;

– na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom.

(4) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred sprejetjem OPPN, če ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:

– vzdrževalna dela na obstoječih objektih;

– prizidave in nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov na stavbišču prej odstranjenih objektov v dimenzijah prej odstranjenih objektov, razen v EUP IB32;

– gradnja pomožnih objektov na obstoječih ZNG in postavitev začasnih objektov ter ograj;

– odstranitve obstoječih objektov;

– funkcionalne dopolnitve v območjih, ki so pretežno pozidana pri čemer velja, da so pretežno pozidana območja, v katerih nepozidana stavbna zemljišča ne predstavljajo več ko 40 % površine EUP;

– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.

(5) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.

(6) Prostorski izvedbeni pogoji, določeni s skupnimi PIP, se s sprejemom OPPN lahko spremenijo pod pogojem, da sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture.

Posebni PIP v tem poglavju določajo po posameznih vrstah PNRP še dodatne določbe, ki jih je potrebno upoštevati poleg določb v poglavju Skupni prostorski izvedbeni pogoji tega odloka.

(1) Območje urbane strnjene stanovanjske pozidave je namenjeno enodružinski gradnji in dopolnilnim dejavnostim v manjšem obsegu.

(2) Za območja z grafično oznako SSs so določeni posebni PIP:

SSs – Območje urbane strnjene stanovanjske pozidave
Osnovni tipi zazidave:	– eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a), – eno ali dvostanovanjske stavbe v nizu (npr.: vrstne hiše) z oznako b (v nadaljnjem besedilu: TZ b).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj. TZ c).
Osnovna dejavnost:	– bivanje in dejavnost gospodinjstev.
Dopustne stavbe:	– 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo jasli in vrtci.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – zdravstvo in socialno varstvo brez socialnega varstva z nastanitvijo, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanj iger na srečo, – druge dejavnosti; zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi naslednji pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 100,00 m², – površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m², – dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami.
Merila za parcelacijo:	– TZ a: ZNG ne sme biti manjša od 400,00 m² in večja od 800,00 m² pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP, – TZ b: ZNG ne sme biti manjša od 250,00 m² in večja od 800,00 m² pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP, – TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP, – TZ c se lahko gradijo na ZNG stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo pri čemer morajo BTP namenjene bivanju dosegati vsaj 50 % BTP v obeh stavbah skupaj, – ne glede na prejšnjo alinejo se lahko TZ c gradijo kot samostojne stavbe z lastnim ZNG, – ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 9,50 m, – ne glede na prejšnje alineje je za TZ c dopustna popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m z izjemo zvonika.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP; 2. dopustni tlorisni gabariti: – podolgovat tloris, dopustno je tudi razmerje 1:1 vendar le v primeru, da so take stavbe značilne v EUP, – dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa (npr.: L in T oblike); ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta, – stavbe c lahko odstopajo od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 25 %; 3. merila in pogoji za oblikovanje streh: – osnovna oblika strehe je plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 15° do 30°; sleme dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta; pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami; dopustna je kombinacija dvokapne strehe z ravno streho, predvsem v primeru dozidav, – dopustna oblika strehe je tudi enokapnica ali štirikapnica ali ravna streha, – strehe TZ c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti, – dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve, druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov, – za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo frčade, privzdignjena streha ali strešna okna, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe, z izjemo strešnih oken, v primeru izvedbe frčade morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi; odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen; dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad; oblika in velikost frčad na eni stavbi mora biti enotna; 4. merila in pogoji za oblikovanje fasad: – izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v EUP; priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora; v primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani; – kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci); – pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – TZ c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– postavitev v nadaljevanju objektov ali vzporedno ali pravokotno na osnovni tloris, oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov so enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha, nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

(1) Območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave je namenjeno enodružinski gradnji in dopolnilnim dejavnostim.

(2) Za območja z grafično oznako SSp so določeni posebni PIP:

SSp – Območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave
Osnovni tipi zazidave:	– eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– nestanovanjska poslovna, proizvodna ali kmetijska prostostoječa stavba z oznako sr (v nadalj. TZ sr); – stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– bivanje in dejavnost gospodinjstev.
Dopustne stavbe:	– 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo jasli in vrtci.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave. – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo brez Socialnega varstva z nastanitvijo, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti; zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi naslednji pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 300,00 m², – površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m², – dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami.
Merila za parcelacijo:	– TZ a: ZNG ne sme biti manjša od 400,00 m² in večja od 800,00 m² pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP, – zaključeni kompleksi TZ a in sr: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP, – TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP, – TZ c in sr se lahko gradijo na ZNG stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo pri čemer morajo BTP namenjene bivanju dosegati vsaj 50 % BTP v obeh stavbah skupaj, – ne glede na prejšnjo alinejo se lahko TZ c gradijo kot samostojne stavbe z lastnim ZNG, – ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 9,50 m; – ne glede na prejšnje alineje je za TZ c dopustna popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m z izjemo zvonika.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP; 2. dopustni tlorisni gabariti: – podolgovat tloris; dopustno je tudi razmerje 1:1 vendar le v primeru, da so take stavbe značilne v EUP; – dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa (npr.: L in T oblike); ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – stavbe c, sr lahko odstopajo od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 25 %. 3. merila in pogoji za oblikovanje streh: – osnovna oblika strehe je plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 15° do 30°; sleme dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami; dopustna je kombinacija dvokapne strehe z ravno streho, predvsem v primeru dozidav; – dopustna oblika strehe je tudi enokapnica ali štirikapnica ali ravna streha; – strehe TZ sr in c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti; – dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve; druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov; – za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo frčade, privzdignjena streha ali strešna okna, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe, z izjemo strešnih oken; v primeru izvedbe frčade morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi; odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen; dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad; oblika in velikost frčad na eni stavbi mora biti enotna. 4. merila in pogoji za oblikovanje fasad: – izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v EUP; priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora; v primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani; – kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci); – pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – TZ sr in c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– postavitev v nadaljevanju objektov ali vzporedno ali pravokotno na osnovni tloris; oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov so enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha; nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

(1) Območje urbane večstanovanjske pozidave je namenjeno pretežno večstanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim.

(2) Za območja z grafično oznako SSv so določeni posebni PIP:

SSv – Območje urbane večstanovanjske pozidave
Osnovni tipi zazidave:	– večstanovanjske prosto stoječe stavbe urbanega značaja kot so npr.: večstanovanjske prosto stoječe stavbe, večstanovanjski prosto stoječi bloki ipd. z oznako a-v (v nadaljnjem besedilu: TZ a-v), – večstanovanjske stavbe urbanega značaja v nizu kot so npr.: večstanovanjski bloki v nizih ali karejih ipd. z oznako b-v (v nadaljnjem besedilu: TZ b-v).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja z oznako v (v nadaljnjem besedilu: TZ v), – stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– bivanje in dejavnost gospodinjstev.
Dopustne stavbe:	– 11221 Večstanovanjske stavbe, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo jasli in vrtci.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo brez Socialnega varstva z nastanitvijo. – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti; zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi naslednji pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 300,00 m² z izjemo dopustne BTP 500,00 m² prostorov za dejavnost iz prve alineje prejšnjega odstavka, – površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m², – dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami.
Merila za parcelacijo:	– TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP, – ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m, – v primeru, da imajo obstoječi objekti v EUP večje število etaž od v prejšnji alineji navedenih, je dopustno število etaž enako številu etaž objekta z največ etažami v EUP, – v primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP; 2. dopustni tlorisni gabariti: – večstanovanjske prosto stoječe stavbe, vila bloki in prostostoječi bloki, – večstanovanjski bloki v nizih ali karejih, – dopustno je združevanje blokov v nize, kareje. 3. merila in pogoji za oblikovanje streh: – dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha; sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta; pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami; dopustna je kombinacija streh; – strehe TZ v in c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti; – dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve; druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov; – za osvetljevanje mansard TZ a-v in b-v se morajo uporabljati strešna okna; 4. merila in pogoji za oblikovanje fasad: – novogradnje tipa c so lahko oblikovane skladno s funkcionalnimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Obnova fasad, zamenjava oken in vrat, zasteklitve balkonov ter postavitve senčil in klimatskih naprav je dopustna na enak način kot je bil določen v gradbenem dovoljenju za stavbo ali na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(1) Območje stanovanjske pozidave za posebne namene je namenjeno pretežno občasnemu bivanju različnih skupin prebivalstva.

(2) Za območja z grafično oznako SB so določeni posebni PIP:

SB – Stanovanjska območja za posebne namene
Osnovni tipi zazidave:	– večstanovanjske prosto stoječe stavbe urbanega značaja kot so npr.: večstanovanjske prosto stoječe stavbe, večstanovanjski prosto stoječi bloki ipd. z oznako a-v (v nadaljnjem besedilu: TZ a-v), – večstanovanjske stavbe urbanega značaja v nizu kot so npr.: večstanovanjski bloki v nizih ali karejih ipd. z oznako b-v (v nadaljnjem besedilu: TZ b-v).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja z oznako v (v nadaljnjem besedilu: TZ v), – stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– občasno ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva.
Dopustne stavbe:	– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	pogojno dopustne dejavnosti in stavbe, ki služijo dejavnostim: – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti; zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi naslednji pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 100,00 m², – površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m², – dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami.
Merila za parcelacijo:	– TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP; – ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m, – v primeru, da imajo obstoječi objekti v EUP večje število etaž od v prejšnji alineji navedenih, je dopustno število etaž enako številu etaž objekta z največ etažami v EUP, – v primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP; 2. dopustni tlorisni gabariti: – večstanovanjske prosto stoječe stavbe, vila bloki in prostostoječi bloki, – večstanovanjski bloki v nizih ali karejih, – dopustno je združevanje blokov v nize, kareje; 3. merila in pogoji za oblikovanje streh: – dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha; sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta; pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami, dopustna je kombinacija streh; – strehe TZ v in c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti; – dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve; druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov; – za osvetljevanje mansard TZ a-v in b-v se morajo uporabljati strešna okna; 4. merila in pogoji za oblikovanje fasad: – novogradnje tipa c so lahko oblikovane skladno s funkcionalnimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– obnova fasad, zamenjava oken in vrat, zasteklitve balkonov ter postavitve senčil in klimatskih naprav je dopustna na enak način kot je bil določen v gradbenem dovoljenju za stavbo ali na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(1) Površine podeželskega naselja s kmetijami so namenjene kmetijam in enodružinski stanovanjski gradnji z dopolnilnimi dejavnostmi.

(2) Za površine podeželskega naselja s kmetijami z grafično oznako SKk so določeni posebni PIP:

SKk – Površine podeželskega naselja s kmetijami
Osnovni tipi zazidave:	– Avtohtone domačije: stavbni kompleks z oznako d (v nadaljnjem besedilu: TZ d). – Eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Avtohtone samostojne stavbe, običajno nosilke posameznih funkcij kot npr.: šola, gostilna ipd. z oznako s (v nadalj. TZ s). – Nestanovanjska poslovna, proizvodna ali kmetijska prostostoječa stavba z oznako sr (v nadalj. TZ sr). – Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj. TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Bivanje, dejavnost gospodinjstev in kmetijske dejavnosti
Dopustne stavbe:	– 11100 Enostanovanjske stavbe. – 11210 Dvostanovanjske stavbe. – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo jasli in vrtci. – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo. – 12712 Stavbe za rejo živali. – 12713 Stavbe za spravilo pridelka. – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Velikost in zmogljivost dopustnih stavb za kmetijske potrebe skupaj ne sme presegati: – 300,00 m² BTP in – obsega posega, za katerega je z veljavnimi predpisi za določitev vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnosti, in sicer le: Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva; Proizvodnja pohištva; Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti in Popravila in montaža strojev in naprav. – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – Promet in skladiščenje, – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo, brez socialnega varstva z nastanitvijo, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti. Zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 300,00 m². – Površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m². – Dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– V območjih značilnih TZ d se dvorišče umesti ob ali za glavno (stanovanjsko) stavbo. – Lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami. – Obvezno se ohranja nepozidano vplivno območje znamenj, in sicer z radijem 10,00 m.
Merila za parcelacijo:	– TZ a: ZNG ne sme biti manjša od 600,00 m² in večja od 1.100,00 m² pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP – TZ d in zaključeni kompleksi TZ a in sr: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP – TZ c in s: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP – TZ c, s in sr se lahko gradijo na ZNG stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo pri čemer morajo BTP namenjene bivanju dosegati vsaj 50 % BTP v obeh stavbah skupaj. – Ne glede na prejšnjo alinejo se lahko TZ c in s gradijo kot samostojne stavbe z lastnim ZNG. – Ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 9,50 m. – Ne glede na prejšnjo alineje je za TZ c in s dopustna popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m z izjemo zvonika.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. – V primeru rekonstrukcije in funkcionalnih dopolnitev TZ d se ohranja notranje dvorišče, ki predstavlja prehod med javnim prostorom in zasebnim. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – TZ a: Podolgovat tloris. Osnovne stranice za stavbe a so v razmerju od 1:1,5 do 1:2. Dopustno je tudi razmerje 1:1 vendar le v primeru, da so take stavbe značilne v EUP. – Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa (L, U in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta. – TZ d: Podolgovat tloris. Osnovne stranice za TZ d so v razmerju od 1:1,5 do 1:2. Dopustna je tudi oblika objektov v obliki črke I, L in II, in sicer so v območjih EUP s posameznimi vrstami izvornih oblik objektov (I, - -, L in II) dopustne vse prisotne izvorne oblike objektov. – TZ sr nadaljujejo niz ali se zgradijo pravokotno na osnovni objekt ali naj z glavnim objektom ležijo vzporedno, tako da tvorijo zaprta dvorišča. – TZ c, sr lahko odstopajo od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 25 % posameznega gabarita. 3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Osnovna oblika strehe je plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 15° do 30°. Sleme dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija dvokapne strehe z ravno streho, predvsem v primeru dozidav. – Ravne v celoti ali naklona do 30° so lahko le strehe TZ sr in c. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. – Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo frčade, privzdignjena streha ali strešna okna, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe, z izjemo strešnih oken, V primeru izvedbe frčade morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi. Odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad. Oblika in velikost frčad na eni stavbi mora biti enotna. 4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih izvornih kvalitetnih vzorcih v EUP Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, omet, les). V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Ohranjati je potrebno vse kvalitetne arhitekturne detajle (npr.: kamniti okvirji oken, vrat, nadzemni oklepi vodnjakov, štukaturni elementi fasad, uvozne kalone na dvorišča, kovane mreže na oknih …) na obstoječih objektih. – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad novogradenj, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. – TZ sr in c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Postavitev v nadaljevanju objektov ali vzporedno ali pravokotno na osnovni tloris. Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov so enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

(1) Stanovanjske podeželske površine brez kmetij so namenjene pretežno enodružinski stanovanjski gradnji z dopolnilnimi dejavnostmi.

(2) Za stanovanjske podeželske površine brez kmetij z grafično oznako SKs so določeni posebni PIP:

SKs – Stanovanjske podeželske površine brez kmetij
Osnovni tipi zazidave:	– Eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Nestanovanjska poslovna, proizvodna prostostoječa stavba z oznako sr (v nadalj. TZ sr). – Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj. TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Bivanje in dejavnost gospodinjstev
Dopustne stavbe:	– 11100 Enostanovanjske stavbe. – 11210 Dvostanovanjske stavbe. – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo jasli in vrtci.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnost dejavnosti in sicer le: Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva; Proizvodnja pohištva; Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti in Popravila in montaža strojev in naprav. – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – Promet in skladiščenje. – gostinstvo, – poslovne dejavnosti,
	– dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo,brez Socialnega varstva z nastanitvijo. – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti. Zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi naslednji pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 300,00 m². – Površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m². – Dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– Lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami.
Merila za parcelacijo:	– TZ a: ZNG ne sme biti manjša od 600,00 m² in večja od 1.100,00 m² pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP – Zaključeni kompleksi TZ a in sr: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP – TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP – TZ c in sr se lahko gradijo na ZNG stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo pri čemer morajo BTP namenjene bivanju dosegati vsaj 50 % BTP v obeh stavbah skupaj. – Ne glede na prejšnjo alinejo se lahko TZ c gradijo kot samostojne stavbe z lastnim ZNG. – Ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 9,50 m. – Ne glede na prejšnje alineje je za TZ c dopustna popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m z izjemo zvonika.
Merila in pogoji za oblikovanje	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – TZ a: Podolgovat tloris. Osnovne stranice za stavbe a so v razmerju od 1:1,5 do 1:2. Dopustno je tudi razmerje 1:1 vendar le v primeru, da so take stavbe značilne v EUP. – Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa (L, U in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta. – TZ sr nadaljujejo niz ali se zgradijo pravokotno na osnovni objekt ali naj z glavnim objektom ležijo vzporedno, tako da tvorijo zaprta dvorišča. – TZ c in sr lahko odstopajo od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 25 % posameznega gabarita. 3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Osnovna oblika strehe je plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 15° do 30°. Sleme dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija dvokapne strehe z ravno streho, predvsem v primeru dozidav. – Ravne v celoti ali naklona do 30° so lahko le strehe TZ sr in c. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. – Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo frčade, privzdignjena streha ali strešna okna, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe, z izjemo strešnih oken, V primeru izvedbe frčade morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi. Odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad. Oblika in velikost frčad na eni stavbi mora biti enotna. 4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v EUP Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, omet, les). V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad novogradenj, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. – TZ sr in c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Postavitev v nadaljevanju objektov ali vzporedno ali pravokotno na osnovni tloris. – Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov so enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

(1) Osrednja območja urbanih naselij so namenjena pretežno stavbam v javni rabi in stanovanjski gradnji.

(2) Za območja z grafično oznako CU so določeni posebni PIP:

CU – Osrednja območja urbanih naselij
Osnovni tipi zazidave:	– Eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a). – večstanovanjski prosto stoječi bloki ipd. z oznako a-v (v nadaljnjem besedilu: TZ a-v). – Večstanovanjske stavbe urbanega značaja v nizu kot so npr.: večstanovanjski bloki v nizih ali karejih ipd. z oznako b-v (v nadaljnjem besedilu: TZ b-v). – Poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja z oznako v (v nadaljnjem besedilu: TZ v). – Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd z oznako c (v nadalj. TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo, – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. – druge dejavnosti. – Dejavnosti gospodinjstev. – Dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles.
Dopustne stavbe:	– 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo jasli in vrtci. – Vse stavbe, ki služijo osnovnim dejavnostim, navedenim v prejšnjem odstavku tega člena.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – Trgovina in storitvene dejavnosti, in sicer brez Trgovine na drobno, razen z motornimi vozili, pod pogojem, da BTP prostorov za dejavnost ne presega 300,00 m². – Promet in skladiščenje pod pogojem, da BTP prostorov za dejavnost ne presega 300,00 m².
Lega objektov:	– Pri namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se upošteva, da je pol-javni prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja in oblikovanja ožje in širše okolice (ulice, trga …). Če pol-javni prostor ne obsega več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu; v tem primeru izvedba ograj med poljavnim in javnim prostorom ni dopustna. Ostali pol-javni prostor je potrebno oblikovati reprezentančno. Dvoriščni del ZNG oziroma zasebni del ob stranskih fasadah objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) je dopustno v stavbah. – Za ozelenitev pol-javnega prostora se upoštevajo zasaditve oziroma hortikulturne ureditve širšega, enovito oblikovanega prostora (ulica, trg …). Pri tem se prednostno uporablja avtohtono zelenje. – Obvezno se ohranja nepozidano vplivno območje znamenj, in sicer z radijem 10,00 m. – Eno- in dvostanovanjske stavbe TZ a pod pogoji za območja z oznako SSp.
Merila za parcelacijo:	– TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP – Ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP – Eno in dvostanovanjske stavbe TZ a pod pogoji za območja z oznako SSp.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost stavb do največ (K)+P+2+1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da imajo obstoječi objekti v EUP večje število etaž od v prejšnji alineji navedenih, je dopustno število etaž enako številu etaž objekta z največ etažami v EUP. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP. – Eno- in dvostanovanjske stavbe TZ a pod pogoji za območja z oznako SSp.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – Večstanovanjske prosto stoječe stavbe, vila bloki in prostostoječi bloki. – Večstanovanjski bloki v nizih ali karejih. – Dopustno je združevanje blokov v nize, kareje. – Objekti svojstvenega oblikovanja kot so npr.: šole, vrtci, cerkve, sodišča … – Poslovni objekti. – V celotnem območju urejanja ni dopustno postavljati novih dominant v prostoru.
	3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh in zelena streha. – Strehe TZ v in c so ne glede na prejšnji alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. Druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov. – Za osvetljevanje mansard TZ a-v in b-v se morajo uporabljati strešna okna. 4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Novogradnje tipa c so lahko oblikovane skladno s funkcionalnimi zahtevami dejavnosti. 5. Eno- in dvostanovanjske stavbe TZ a pod pogoji za območja z oznako SSp.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Obnova fasad, zamenjava oken in vrat, zasteklitve balkonov ter postavitve senčil in klimatskih naprav je dopustna na enak način kot je bil določen v gradbenem dovoljenju za stavbo ali na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt. Pomožni objekti, ki predstavljajo stavbe, morajo biti locirani v ozadju ZNG.

(1) Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo verske dejavnosti.

(2) Za območja z grafično oznako CDc so določeni posebni PIP:

CDc – Območja centralnih verskih dejavnosti
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj. TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Dejavnost verskih organizacij ter – Pogrebna dejavnost.
Dopustne stavbe:	– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti;
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– 24204 Pokopališča.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 100,00 m²: – Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, – Dejavnost javne uprave, – Izobraževanje, – Zdravstvo in socialno varstvo. – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo.
Lega objektov:	– Pri namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se upošteva, da je pol-javni prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja in oblikovanja ožje in širše okolice (ulice, trga ...). Če pol-javni prostor ne obsega več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu; v tem primeru izvedba ograj med poljavnim in javnim prostorom ni dopustna. Ostali pol-javni prostor je potrebno oblikovati reprezentančno. Dvoriščni del ZNG oziroma zasebni del ob stranskih fasadah objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) je dopustno v stavbah. – Za ozelenitev pol-javnega prostora se upoštevajo zasaditve oziroma hortikulturne ureditve širšega, enovito oblikovanega prostora (ulica, trg ...). Pri tem se prednostno uporablja avtohtono zelenje.
Merila za parcelacijo:	– TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP – Ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost stavb do največ (K)+P+2+1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m z izjemo zvonika. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – Objekti svojstvenega oblikovanja kot so npr.: šole, vrtci, cerkve, sodišča … – V celotnem območju urejanja ni dopustno postavljati novih dominant v prostoru. 3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Strehe TZ c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. Druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov.
	4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Oblikovanje TZ c je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Obnova fasad, zamenjava oken in vrat, zasteklitve balkonov ter postavitve senčil in klimatskih naprav je dopustna na enak način kot je bil določen v gradbenem dovoljenju za stavbo ali na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt. – Pomožni objekti morajo biti locirani v ozadju ZNG

(1) Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo kulturne dejavnosti.

(2) Za območja z grafično oznako CDk so določeni posebni PIP:

CDk – Območja centralnih kulturnih dejavnosti
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola, grad ali graščina, hotel ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Večstanovanjske prosto stoječe stavbe urbanega značaja kot so npr.: večstanovanjske prosto stoječe stavbe, večstanovanjski prosto stoječi bloki ipd. z oznako a-v (v nadaljnjem besedilu: TZ a-v). – Večstanovanjske stavbe urbanega značaja v nizu kot so npr.: večstanovanjski bloki v nizih ali karejih ipd. z oznako b-v (v nadaljnjem besedilu: TZ b-v). – Poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja z oznako v (v nadaljnjem besedilu: TZ v).
Osnovna dejavnost:	– Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanja iger na srečo.
Dopustne stavbe:	– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe. – Vse stavbe, ki služijo osnovnim dejavnostim, navedenim v prejšnjem odstavku tega člena.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 100,00 m²: – Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – Zdravstvo in socialno varstvo. – druge dejavnosti. – Dejavnost gospodinjstev. – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. – Bivanje pod pogojem, da je dopusten delež stanovanjskih BTP 20 % vseh BTP obstoječih objektov v EUP.
Lega objektov:	– Pri namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se upošteva, da je pol-javni prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja in oblikovanja ožje in širše okolice (ulice, trga ...). Če pol-javni prostor ne obsega več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu; v tem primeru izvedba ograj med poljavnim in javnim prostorom ni dopustna. Ostali pol-javni prostor je potrebno oblikovati reprezentančno. Dvoriščni del ZNG oziroma zasebni del ob stranskih fasadah objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) je dopustno v stavbah. – Za ozelenitev pol-javnega prostora se upoštevajo zasaditve oziroma hortikulturne ureditve širšega, enovito oblikovanega prostora (ulica, trg ...). Pri tem se prednostno uporablja avtohtono zelenje.
Merila za parcelacijo:	– TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP – Ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost stavb do največ (K)+P+2+1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da imajo obstoječi objekti v EUP večje število etaž od v prejšnji alineji navedenih, je dopustno število etaž enako številu etaž objekta z največ etažami v EUP. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – Objekti svojstvenega oblikovanja kot so npr.: cerkve, gradovi … – Večstanovanjske prosto stoječe stavbe in vila bloki za potrebe gostinskih dejavnosti. – Poslovni objekti. – V celotnem območju urejanja ni dopustno postavljati novih dominant v prostoru. 3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh in zelena streha. – Strehe TZ v in c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. Druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov. – Za osvetljevanje mansard TZ a-v in b-v se morajo uporabljati strešna okna. 4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Novogradnje tipa c so lahko oblikovane skladno s funkcionalnimi zahtevami dejavnosti. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Obnova fasad, zamenjava oken in vrat, zasteklitve balkonov ter postavitve senčil in klimatskih naprav je dopustna na enak način kot je bil določen v gradbenem dovoljenju za stavbo ali na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt. – Pomožni objekti, ki predstavljajo stavbe, morajo biti locirani v ozadju ZNG.

(1) Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje izobraževanje, vzgoja in šport.

(2) Za območja z grafično oznako CDi so določeni posebni PIP:

CDi – Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Izobraževanje, – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo.
Dopustne stavbe:	– 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – 12650 Športne dvorane.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 300,00 m² BTP: – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – zdravstvo in socialno varstvo, brez socialnega varstva z nastanitvijo. – Druge dejavnosti vendar le dejavnost članskih organizacij.
Lega objektov:	– Pri namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se upošteva, da je pol-javni prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja in oblikovanja ožje in širše okolice (ulice, trga ...). Če pol-javni prostor ne obsega več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu; v tem primeru izvedba ograj med poljavnim in javnim prostorom ni dopustna. Ostali pol-javni prostor je potrebno oblikovati reprezentančno. Dvoriščni del ZNG oziroma zasebni del ob stranskih fasadah objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) je dopustno v stavbah. – Za ozelenitev pol-javnega prostora se upoštevajo zasaditve oziroma hortikulturne ureditve širšega, enovito oblikovanega prostora (ulica, trg ...). Pri tem se prednostno uporablja avtohtono zelenje.
Normativi za dimenzioniranje za predšolsko varstvo:	– Kapacitete vrtcev je treba določiti v skladu z veljavnimi predpisi o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. – Vrtce je treba praviloma umestiti v oskrbna središča stanovanjskih sosesk oziroma naselij; največji priporočen radij dostopnosti je 5 minut oziroma 330,00 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve. – Na ZNG objektov je treba zasaditi vsaj 20 dreves/ha.
Normativi za dimenzioniranje za osnovne šole:	– Lokacija šole naj bo praviloma v osrednjem delu stanovanjske soseske oziroma naselja, po možnosti v povezavi z igralnim in športnimi površinami soseske oziroma naselja ter v bližini oskrbnega in družbenega centra. Priporočen radij dostopnosti je 500,00 do 600,00 m, kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve. – Na ZNG objektov je treba zasaditi vsaj 20 dreves/ha.
Merila za parcelacijo:	– TZ c: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost stavb do največ (K)+P+2+1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da imajo obstoječi objekti v EUP večje število etaž od v prejšnji alineji navedenih, je dopustno število etaž enako številu etaž objekta z največ etažami v EUP. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – Objekti svojstvenega oblikovanja kot so npr.: šole, vrtci, cerkve, sodišča … 3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh in zelena streha. – Strehe TZ v in c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. Druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov. 4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Novogradnje tipa c so lahko oblikovane skladno s funkcionalnimi zahtevami dejavnosti. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Glej merila in pogoje za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov za območja z oznako CU.

(1) Gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.

(2) Za območja z grafično oznako IG so določeni posebni PIP:

IG – Območje gospodarskih con
Osnovni tipi zazidave:	– Poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja z oznako v (v nadaljnjem besedilu: TZ v). – Stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja (npr. proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja, betonarna itd) z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnosti. – Okoljske dejavnosti vendar ne Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov. – Gradbeništvo. – Promet in skladiščenje. – poslovne dejavnosti, – druge dejavnosti. Velikost in zmogljivost zgoraj navedenih dejavnosti ne sme presegati obsega posega, za katerega je z veljavnimi predpisi za določitev vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje razen če je s podrobnimi PIP predpisano drugače.
Dopustne stavbe:	– 12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodno obrt in servise). – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. – 12303 Bencinski servisi. – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti. – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe. – 12420 Garažne stavbe. – Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil. – Gradnja objektov mobilne telefonije. – Druge nestanovanjske stavbe, ki služijo osnovnim dejavnostim Velikost in zmogljivost zgoraj navedenih stavb ne sme presegati obsega posega, za katerega je z veljavnimi predpisi za določitev vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje razen če je s podrobnimi PIP predpisano drugače.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– 24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke). – 21311 Letališke steze in ploščadi: helioport – na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 300,00 m² BTP: – Oskrba z energijo. – Izkoriščanje mineralnih surovin. – Trgovina in storitvene dejavnosti. – gostinstvo, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo,
Lega objektov:	– Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru (blizu javnim cestam), druge stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v EUP. 2. Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti nižja od višinske kote te ceste. V kolikor višinska kota javnih cest variira, se kota pritličja prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana glavna stran objekta. 3. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam. 4. Dopustni tlorisni gabariti: – Poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja, stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja in stavbe svojstvenega oblikovanja. 5. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh in zelena streha. 6. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Oblikovanje TZ c in f je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.

(1) Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali.

(2) Za območja z grafično oznako IK so določeni posebni PIP:

IK – Območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Osnovni tipi zazidave:	– Nestanovanjska poslovna, proizvodna ali kmetijska prostostoječa stavba z oznako sr (v nadalj. TZ sr). – Stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja (npr. proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja, betonarna itd.) z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Kmetijske dejavnosti. – Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnosti, ki služijo kmetijski dejavnosti. – Trgovina in storitvene dejavnosti, ki služijo kmetijski dejavnosti. Velikost in zmogljivost zgoraj navedenih dejavnosti ne sme presegati obsega posega, za katerega je z veljavnimi predpisi za določitev vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje razen če je s podrobnimi PIP predpisano drugače.
Dopustne stavbe:	– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – Druge nestanovanjske stavbe, ki služijo osnovnim dejavnostim. Velikost in zmogljivost zgoraj navedenih stavb ne sme presegati obsega posega, za katerega je z veljavnimi predpisi za določitev vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje razen če je s podrobnimi PIP predpisano drugače.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 300,00 m² BTP: – Oskrba z energijo. – Okoljske dejavnosti vendar ne Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov. – Promet in skladiščenje. – gostinstvo, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo,
Lega objektov:	– Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru (blizu javnim cestam), druge stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v EUP. 2. Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti nižja od višinske kote te ceste. V kolikor višinska kota javnih cest variira, se kota pritličja prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana glavna stran objekta. 3. Dopustni tlorisni gabariti: – Poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja, stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja in stavbe svojstvenega oblikovanja. 4. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh in zelena streha. 5. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Oblikovanje TZ c in f je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.

(1) Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom, in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.

(2) Za območja z grafično oznako BT so določeni posebni PIP:

BT – Površine za turizem
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola, hotel ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a). – Eno ali dvostanovanjske stavbe v nizu (npr.: vrstne hiše) z oznako b (v nadaljnjem besedilu: TZ b). – Večstanovanjske prosto stoječe stavbe urbanega značaja (npr.: hotelske depandanse) z oznako a-v (v nadaljnjem besedilu: TZ a-v). – Večstanovanjske stavbe urbanega značaja v nizu (npr.: hotelske depandanse) z oznako b-v (v nadaljnjem besedilu: TZ b-v).
Osnovna dejavnost:	– Turistična ponudba in nastanitev
Dopustne stavbe:	– 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe. – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev. – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo. – 12650 Športne dvorane.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	poleg turistične ponudbe in nastanitve dopustne dejavnosti in stavbe, ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 300,00 m² BTP: – Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovine na drobno, razen z motornimi vozili. – gostinstvo, – Poslovne dejavnosti vendar le druge raznovrstne poslovne dejavnosti in sicer le: dajanje v najem in zakup ter dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. – izobraževanje, – Zdravstvo in socialno varstvo. – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti.
Lega objektov:	– Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru (blizu javnim cestam), druge stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Posamezni novi objekti ne smejo oblikovati novo prostorsko dominanto. 2. Oblikovanje TZ c je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. 3. Dopustni tlorisni gabariti posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.) in druge manjše objekte izven turističnih kompleksov: – TZ a: Podolgovat tloris. Osnovne stranice za stavbe a so v razmerju od 1:1,5 do 1:2. Dopustno je tudi razmerje 1:1 vendar le v primeru, da so take stavbe značilne v EUP. Dopustna je tudi oblika objektov v obliki črke I, L in II in sicer so v območjih EUP s posameznimi vrstami izvornih oblik objektov (I, - -, L in II) dopustne vse prisotne izvorne oblike objektov. – Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa (L, U in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta. 4. Dopustni tlorisni gabariti objektov na območju večjih turističnih kompleksov se oblikujejo tako, da oblikujejo skladno celoto pri čemer se upošteva še vse pogoje: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh. – Strehe TZ c so ne glede na prejšnjo alinejo lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. Druge barve so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov. – Za osvetljevanje mansard TZ a-v in b-v se morajo uporabljati strešna okna. 5. Merila in pogoji za oblikovanje fasad na območju večjih turističnih kompleksov: – Fasade se oblikujejo tako, da oblikujejo skladno celoto. – Oblikovanje TZ c je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Obnova fasad, zamenjava oken in vrat, zasteklitve balkonov ter postavitve senčil in klimatskih naprav je dopustna na enak način kot je bil določen v gradbenem dovoljenju za stavbo ali na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt. Pomožni objekti, ki predstavljajo stavbe, morajo biti locirani v ozadju ZNG.

(1) Površine drugih območij, ki so namenjene nakupovalnim centrom, sejemskim dvoranam ipd.

(2) Za območja z grafično oznako BD so določeni posebni PIP:

BD – Površine drugih območij
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe velikega merila (npr.: pritlične ali nadstropne stavbe z velikimi razponi, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu, posebnim dejavnostim kot so npr.: nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki z dolžino stavbe večjo od 40,00 m) z oznako e (v nadaljnjem besedilu: TZ e), – Stavbe svojstvenega oblikovanja (npr.: cerkev, šola ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Večstanovanjske prosto stoječe stavbe urbanega značaja (npr.: hotelske depandanse) z oznako a-v (v nadaljnjem besedilu: TZ a-v). – Večstanovanjske stavbe urbanega značaja v nizu (npr.: hotelske depandanse) z oznako b-v (v nadaljnjem besedilu: TZ b-v).
Osnovna dejavnost:	– Trgovina in storitvene dejavnosti. – Promet in skladiščenje.
Dopustne stavbe:	– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe. – 12301 Trgovske stavbe. – 12302 Sejemske dvorane, razstavišča. – 12303 Bencinski servisi. – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo. – Objekti mobilne telefonije. – Vse stavbe, ki služijo osnovnim dejavnostim, navedenim v prejšnjem odstavku tega člena.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– 21311 Letališke steze in ploščadi: helioport na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 300,00 m² BTP: – Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnosti, – Oskrba z energijo – Gradbeništvo – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – Zdravstvo in socialno varstvo. – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. – druge dejavnosti. – Dejavnost gospodinjstev. – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
Lega objektov:	– Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru (blizu javnim cestam), druge stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je največja višina stavbe 12,00 m. – V primeru, da so obstoječi objekti v EUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Posamezni novi objekti ne smejo oblikovati novo prostorsko dominanto. 2. Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti nižja od višinske kote te ceste. V kolikor višinska kota javnih cest variira, se kota pritličja prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana glavna stran objekta. 3. Dopustni tlorisni gabariti: – Poslovne prosto stoječe stavbe ali poslovne stavbe v nizu urbanega značaja, stavbe velikega merila in stavbe svojstvenega oblikovanja. 4. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija streh in zelena streha. 5. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Oblikovanje TZ c in e je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.

(1) Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.

(2) Za območja z grafično oznako ZS so določeni posebni PIP:

ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti kot rekreacija in šport na prostem
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 100,00 m² BTP: – Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, – gostinstvo, – izobraževanje, – Zdravstvo in socialno varstvo. – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. – Druge dejavnosti vendar le dejavnost članskih organizacij. Ne glede na zgoraj navedeno na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.
Lega objektov:	– Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo tako, da ne posegajo v osnovno funkcijo površin oddih, rekreacijo in šport (npr.: blizu javnim cestam).
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Športne površine se lahko uredijo v skladu z njihovim namenom ob upoštevanju predpisov. 2. Preostale zunanje površine se uredijo sonaravno z uporabo avtohtonega zelenja. 3. Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine. 4. Oblikovanje TZ c: – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. – TZ c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.

(1) Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju.

(2) Za območja z grafično oznako ZP so določeni posebni PIP:

ZP – Parki
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti kot zelene parkovne površine to je urejena območja odprtega prostora v naselju
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 100,00 m² BTP: – Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovina na drobno. razen z motornimi vozili. – gostinstvo, – izobraževanje, – Zdravstvo in socialno varstvo. – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. – Druge dejavnosti vendar le dejavnost članskih organizacij. Ne glede na zgoraj navedeno na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine. 2. Raščene zelene zunanje površine se uredijo sonaravno z uporabo avtohtonega zelenja. 3. Oblikovanje TZ c: – Paviljonska gradnja in transparentnost objekta. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. – TZ c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.

(1) Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.

(2) Za območja z grafično oznako ZK so določeni posebni PIP:

ZK – Pokopališča
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot npr.: cerkev, šola ipd. z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– pogrebna dejavnost
Dopustne stavbe:	– 1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe.
Dopustni gradbeno inženirski objekti	– 24204 Pokopališča.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo navedenim dejavnostim pod pogojem, da ne presegajo 100,00 m² BTP: – Trgovina in storitvene dejavnosti vendar le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. – Druge dejavnosti, in sicer le dejavnost verskih organizacij.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P pri čemer je največja višina stavbe 9,50 m z izjemo cerkve z zvonikom.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Posamezni novi objekti ne smejo oblikovati novo prostorsko dominanto. 2. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Dopustna oblika strehe je enokapnica, dvokapnica, štirikapnica ali ravna streha. Sleme enokapnice in dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. 3. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: Oblikovanje TZ c je skladno s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih v naselju. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Pri novogradnjah je priporočljiva uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov) posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.

(1) Druge urejene zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.

(2) Za območja z grafično oznako ZD so določeni posebni PIP:

ZD – Druge zelene površine
Osnovna dejavnost:	– Urejanje in vzdrževanje zelenih površin.
Druga merila in pogoji:	– Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem območju EUP oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.

(1) Površine cest so namenjene izgradnji in urejanju objektov in naprav za cestni promet ter za spremljajoče objekte (cestni priključki, pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča, bencinski servisi, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti).

(2) Za območja z grafično oznako PC so določeni posebni PIP:

PC – Površine cest
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja (npr. proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja, betonarna itd) z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f). Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Promet in skladiščenje
Dopustne stavbe:	– CC-SI 12303: Bencinski servis, – CC-SI 12740: Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer le nadstrešnice za potnike na postajališčih, – CC-SI 12420: Garažne stavbe kot parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– CC-SI 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne – ceste.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– Dejavnosti in stavbe ter gradbeno inženirski objekti, ki služijo navedenim prometnim dejavnostim. – Na avtobusnih postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo. – V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	– Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti v cestnem prometu. – Na cestah, ki imajo zagotovljene stranske zelenice (2 x 3 m), je priporočljivo urediti drevorede. – Za obstoječe stanovanjske objekte na območju je potrebno zgraditi protihrupno zaščito za zagotavljanje dopustne ravni hrupa.

(1) Površine železnic so namenjene izgradnji in urejanju objektov in naprav za železniški promet ter za spremljajoče objekte.

(2) Za območja z grafično oznako PŽ so določeni posebni PIP:

PŽ – Površine železnic
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja (npr. proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja, betonarna itd) z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f). – Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Promet in skladiščenje.
Dopustne stavbe:	– CC-SI 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe. – CC-SI 12420: Garažne stavbe kot parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil. – CC-SI 12740: Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje in sicer le nadstrešnice za potnike na postajališčih.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– 21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška proga potniški in tovorni promet).
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– Dejavnosti in stavbe ter gradbeno inženirski objekti, ki služijo navedenim prometnim dejavnostim. – Na železniških postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	– Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti v železniškem prometu. – Za obstoječe stanovanjske objekte na območju je potrebno zgraditi protihrupno zaščito za zagotavljanje dopustne ravni hrupa.

(1) Druge prometne površine so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa) ter za spremljajoče objekte (cestni priključki, pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča, bencinski servisi, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti).

(2) Za območja z grafično oznako PO so določeni posebni PIP:

PO – Druge prometne površine
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja (npr. proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja, betonarna itd.) z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f).
Osnovna dejavnost:	– Promet in skladiščenje.
Dopustne stavbe:	– CC-SI 12303 Bencinski servisi. – CC-SI 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe. – CC-SI 12420: Garažne stavbe kot parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil. – CC-SI 12740: Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer le nadstrešnice za potnike na postajališčih.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– CC-SI 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne – ceste – CC-SI 21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška proga potniški in tovorni promet).
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– Dopustne dejavnosti in stavbe ter gradbeno inženirski objekti, ki služijo navedenim prometnim dejavnostim. – Dopustne tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. – Na avtobusnih in železniških postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo. – V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	– Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti v železniškem in cestnem prometu. – Za obstoječe stanovanjske objekte na območju je potrebno zgraditi protihrupno zaščito za zagotavljanje dopustne ravni hrupa.

(1) Območja energetske infrastrukture so namenjena so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.

(2) Za območja z grafično oznako E so določeni posebni PIP:

E – Območja energetske infrastrukture
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe in gradbeno inženirski objekti svojstvenega oblikovanja z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f). – Načrtovani vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture so prikazani na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture«.
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Oskrba z energijo.
Dopustni gradbeno inženirski objekti	– CC-SI 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi. – CC-SI 22140 Prenosni elektroenergetski vodi. – CC-SI 23020 Energetski objekti.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– Dopustne dejavnosti in stavbe ter gradbeno inženirski objekti, ki služijo navedenim energetskim dejavnostim.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	– Upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja. – Oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.

(1) Območja okoljske infrastrukture so namenjena so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.

(2) Za območja z grafično oznako O so določeni posebni PIP:

O – Območja okoljske infrastrukture
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe in gradbeno inženirski objekti svojstvenega oblikovanja z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f). – Načrtovani vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture so prikazani na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture«.
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot (npr.: trgovina ipd.) z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– Okoljske dejavnosti.
Dopustne stavbe:	– 12510 Industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki). – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki).
Dopustni gradbeno inženirski objekti	– 23020 Energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki). – 24203 Odlagališča odpadkov: odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– ki služijo navedenim okoljskim dejavnostim.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Merila in pogoji za oblikovanje:	– Upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja. – Oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.

(1) Območje razpršene poselitve je namenjeno ohranjanju poselitve na podeželju in sicer pretežno kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi.

(2) Za območja z grafično oznako A so določeni posebni PIP:

A – Površine razpršene poselitve
Osnovni tipi zazidave:	– Avtohtone domačije: stavbni kompleks z oznako d (v nadaljnjem besedilu: TZ d). – Eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe z oznako a (v nadaljnjem besedilu: TZ a).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Avtohtone samostojne stavbe, običajno nosilke posameznih funkcij kot npr.: šola, gostilna ipd. z oznako s (v nadalj.. TZ s). – Nestanovanjska poslovna, proizvodna ali kmetijska prostostoječa stavba z oznako sr (v nadalj.. TZ sr).
Osnovna dejavnost:	– Bivanje, dejavnost gospodinjstev in kmetijske dejavnosti.
Dopustne stavbe:	– 11100 Enostanovanjske stavbe. – 11210 Dvostanovanjske stavbe. – 12711 stavbe za rastlinsko pridelavo. – 12712 Stavbe za rejo živali. – 12713 Stavbe za spravilo pridelka. – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Velikost in zmogljivost dopustnih stavb za kmetijske potrebe skupaj ne sme presegati: – 300,00 m² BTP in – obsega posega, za katerega je z veljavnimi predpisi za določitev vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	ki služijo dejavnostim: – Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnost dejavnosti in sicer le: Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva; Proizvodnja pohištva; Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti in Popravila in montaža strojev in naprav. – trgovina in storitvene dejavnosti brez trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil, – Promet in skladiščenje. – gostinstvo, – poslovne dejavnosti, – dejavnost javne uprave, – izobraževanje, – zdravstvo in socialno varstvo,brez Socialnega varstva z nastanitvijo. – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez prirejanje iger na srečo, – druge dejavnosti. Zgornje dejavnosti in stavbe so dopustne, če so izpolnjeni še vsi pogoji: – BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 300,00 m². – Površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BTP prostorov do 50,00 m². – Dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
Lega objektov:	– V območjih značilnih TZ d se dvorišče umesti ob ali za glavno (stanovanjsko) stavbo. – Lega stavb mora slediti značilnemu kvalitetnemu vzorcu lege stavb/kompleksov v EUP pri čemer se pri umeščanju stavb v nagnjen teren daljša stranica stavbe praviloma orientira vzporedno s plastnicami.
Merila za parcelacijo:	– TZ a: ZNG ne sme biti manjša od 600,00 m² in večja od 1.100,00 m² pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP – TZ d in zaključeni kompleksi TZ a in sr: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine pri čemer naj oblika novih ZNG sledi značilni kvalitetni obliki ZNG v EUP – TZ c in s: ZNG se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti značilnih ZNG v EUP – TZ c, s in sr se lahko gradijo na ZNG stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo pri čemer morajo BTP namenjene bivanju dosegati vsaj 50 % BTP v obeh stavbah skupaj. – Ne glede na prejšnjo alinejo se lahko TZ c in s gradijo kot samostojne stavbe z lastnim ZNG. – Ne glede na prejšnje alineje lahko v primeru, da je v EUP značilen drug kvaliteten vzorec velikosti ali oblik ZNG, velikost in oblika ZNG sledi oblikam in velikosti značilnih ZNG v EUP
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + 1M pri čemer je največja višina stavbe 9,50 m. – Ne glede na prejšnjo alineje je za TZ c in s dopustna popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 2 pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m z izjemo zvonika.
Merila in pogoji za oblikovanje:	1. Oblikovanje stavb se mora zgledovati po značilnem kvalitetnem vzorcu oblikovanja stavbah/kompleksov v ulici, EUP. – V primeru rekonstrukcije in funkcionalnih dopolnitev TZ d se ohranja notranje dvorišče, ki predstavlja prehod med javnim prostorom in zasebnim. 2. Dopustni tlorisni gabariti: – TZ a: Podolgovat tloris. Osnovne stranice za stavbe a so v razmerju od 1:1,5 do 1:2. Dopustno je tudi razmerje 1:1 vendar le v primeru, da so take stavbe značilne v EUP. – Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa (L, U in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta. – TZ d: Podolgovat tloris. Osnovne stranice za TZ d so v razmerju od 1:1,5 do 1:2. Dopustna je tudi oblika objektov v obliki črke I, L in II in sicer so v območjih EUP s posameznimi vrstami izvornih oblik objektov (I, - -, L in II) dopustne vse prisotne izvorne oblike objektov. – TZ sr nadaljujejo niz ali se zgradijo pravokotno na osnovni objekt ali naj z glavnim objektom ležijo vzporedno, tako da tvorijo zaprta dvorišča. – TZ c, sr lahko odstopajo od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 25 % posameznega gabarita. 3. Merila in pogoji za oblikovanje streh: – Osnovna oblika strehe je plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 15° do 30°. Sleme dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj praviloma orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna je kombinacija dvokapne strehe z ravno streho, predvsem v primeru dozidav. – Ravne v celoti ali naklona do 30° so lahko le strehe TZ sr in c. – Dopustna barvna lestvica je od rdeče do rjave barve in srednje sive do temno sive barve. – Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo frčade, privzdignjena streha ali strešna okna, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe, z izjemo strešnih oken, V primeru izvedbe frčade morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi. Odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad. Oblika in velikost frčad na eni stavbi mora biti enotna. 4. Merila in pogoji za oblikovanje fasad: – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po značilnih izvornih kvalitetnih vzorcih v EUP Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, omet, les). V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dopustne le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Ohranjati je potrebno vse kvalitetne arhitekturne detajle (npr.: kamniti okvirji oken, vrat, nadzemni oklepi vodnjakov, štukaturni elementi fasad, uvozne kalone na dvorišča, kovane mreže na oknih ...) na obstoječih objektih. – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad novogradenj, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. – TZ sr in c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Postavitev v nadaljevanju objektov ali vzporedno ali pravokotno na osnovni tloris. Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov so enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

(1) Ne glede na skupne PIP so na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje in ruševinah, oziroma na gradbeni parceli objekta, ki je bil z gradbenim dovoljenjem določen za objekt po določbah tega člena, so v skladu z namembnostjo, določeno v gradbenem dovoljenju, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih in njihovo oblikovno in komunalno prenovo in ne za gradnjo nove dodatne bivalne enote, dopustne naslednje vrste gradenj:

– Rekonstrukcija objekta: do 10 % povečanja prostornine obstoječega objekta.

– Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt, ki je po velikosti lahko do 10 % večji od obstoječega objekta, po namembnosti pa enak odstranjenemu objektu.

– Na mestu poprej odstranjene ruševine s stanovanjsko namembnostjo je dopustno postaviti nov objekt, ki je po velikosti lahko do 20 % večji od obstoječe ruševine, po namembnosti pa enak odstranjeni ruševini.

– Dozidava ali nadzidava objekta: do 10 % povečanja BTP obstoječega objekta.

– Vzdrževanje objekta.

– Odstranitev objekta.

– Nezahtevni in enostavni objekti: samo na ZNG objekta, in sicer po določbah po PNRP A iz Priloge 2.

– Gradbeni posegi so dopustni samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje.

(2) ZNG objekta je določena z gradbenim dovoljenjem za objekt. Če ZNG k objektu ni bila določena, se za ZNG šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožen s faktorjem 1,5. Kot sestavni del ZNG se upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot stavbišče ali dvorišče vpisana v zemljiško knjigo.

(3) Za zakonito zgrajene objekte, ki niso vrisani na karti 3, veljajo enake določbe kot za vrisane objekte na karti »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(1) Območja kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski proizvodnji. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, namenjena usposobitvi v kmetijsko rabo.

(2) Za območja z grafično oznako K1 in K2 so določeni posebni PIP:

K1 – Območja najboljših kmetijskih zemljišč K2 – Območja drugih kmetijskih zemljišč
Osnovna dejavnost:	– Kmetijske dejavnosti in sicer le Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– CC-SI 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi. – CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja in lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi. – Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.
Pogojno dopustne dejavnosti, objekti in drugi posegi v prostor:	– Kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih. – Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih. – Sanacije površinskih kopov z vzpostavitvijo kmetijskih zemljišč. – Postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). – Raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. – Namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. – V območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest. – Gradnja škarp in podpornih zidov je dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče oziroma prometno infrastrukturo pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. – Posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. – Rekonstrukcije lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste. – Premični čebelnjak in pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opore za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža. – Začasni objekt: kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je vstopno-izstopno mesto pristajanja in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. – Smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. – Objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Ograjevanje kmetijskih zemljišč ni dopustno razen za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. – Izbor materialov za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les). V primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinski in plastični izbor materialov je dovoljen le v primeru, da predstavlja kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih pomožnih kmetijskih objektov. – Gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. – Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. – Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih. – Na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo. – Agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(1) Območja gozdov kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.

(2) Za območja gozdov z grafično oznako G in za območja iz prvega odstavka tega člena so določeni posebni PIP:

G – Območja gozdov
Osnovna dejavnost:	– Gozdarstvo in dejavnosti opredeljene o namembnosti in dejavnosti dopustne v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– Nove lokalne ceste in poti, katerih osi so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN in poljskih poti, komunalnih, telekomunikacijskih ter energetskih vodov in naprav (vodi naj bodo speljani podzemno; nadzemna izvedba je dopustna le izjemoma, ob predhodni utemeljitvi). – Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu »2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu »2.2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.
Pogojno dopustne dejavnosti, objekti in drugi posegi v prostor:	– Gozdarsko prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti. – Sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov. – Vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda. – Vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih. – Odkopavanja in nasipavanja gozdnih zemljišč z zemljino do višine 1,5 m nad terenom, če takšna dela ne predstavljajo poslabšanja pogojev za gojenje ali izkoriščanje in rabo gozda in če so takšna dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo in so izven območij varovanj. – Postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). – Ureditev prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov). – V območju lokalnih in gozdnih cest je dopustna gradnja izogibališč to je utrjenega terena do 50 m². Če ureditve ne izvaja pristojni izvajalec gospodarske javne službe, morajo njeno izvedbo nadzorovati predstavniki izvajalca gospodarske javne službe. – Gradnja škarp in podpornih zidov je dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče oziroma prometno infrastrukturo pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. – Raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. – Postavitev objektov in ureditev za zaščito in reševanje v primerih naravnih in drugih nesreč v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Ograjevanje gozdnih zemljišč ni dopustno razen za potrebe gozdarske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. – Izbor materialov za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les). V primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinski in plastični izbor materialov je dopusten le v primeru, da predstavlja kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih pomožnih kmetijskih objektov. – Gradnje objektov morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. – V prejšnjih alinejah navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe.
Druga merila in pogoji:	– Postavitev začasnih objektov je dopustna pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. – Sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dopustenje v skladu s predpisi.

(1) Območja mirnih con gozdov.

(2) Za območja z grafično oznako Gm so določeni posebni PIP:

Gm – Območja gozdov – mirne cone
Osnovna dejavnost:	– Gozdarstvo in dejavnosti opredeljene o namembnosti in dejavnosti dopustne v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
Pogojno dopustne dejavnosti, objekti in drugi posegi v prostor:	– Gozdarsko prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti. – Sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov. – Vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda. – V območju lokalnih in gozdnih cest je dopustna gradnja izogibališč to je utrjenega terena do 50 m². Če ureditve ne izvaja pristojni izvajalec gospodarske javne službe, morajo njeno izvedbo nadzorovati predstavniki izvajalca gospodarske javne službe. – Postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). – Raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. – Postavitev objektov in ureditev za zaščito in reševanje v primerih naravnih in drugih nesreč v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:	– Ograjevanje gozdnih zemljišč ni dopustno razen za potrebe gozdarske dejavnosti v skladu z Zakonom o gozdovih in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. – Izbor materialov za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les). V primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinski in plastični izbor materialov je dopusten le v primeru, da predstavlja kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih pomožnih kmetijskih objektov. – Gradnje objektov morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. – Vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora. – V prejšnjih alinejah navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe.
Druga merila in pogoji:	– V varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem javne gozdarske službe. Niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter pomožni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela in posek drevja; – Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni dopustna z izjemo omrežja vodov, katerih osi so prikazane v karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« in gozdnih cest. – Novih tematskih in rekreacijskih poti se ne načrtuje preko območij mirnih con. – Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozda; – V 25,00 m širokem pasu ob gozdnem robu naj se zaradi varnosti ljudi in premoženja ne gradi stavb. – Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. – Sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi. – Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe. – Postavitev začasnih objektov je dopustna pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. – Sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi.

(1) Gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, so v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom razglašeni za varovalne gozdove.

(2) V varovalnih gozdovih so posegi načeloma prepovedani razen posegov v skladu s prvim odstavkom 110. člena.

(1) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, higiensko-zdravstvena, obrambna ali estetska funkcija, so v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom razglašeni za gozdove s posebnim pomenom oziroma gozdne rezervate.

(2) V gozdovih s posebnim pomenom so posegi načeloma prepovedani razen posegov v skladu z drugim odstavkom 110. člena.

(1) Območja celinskih voda.

(2) Za območja z grafično oznako VC so določeni posebni PIP:

VC – Celinske vode
Osnovna dejavnost:	– Dejavnosti s področja rabe voda.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– Nove lokalne ceste in poti, katerih osi so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN in poljskih poti, komunalnih, telekomunikacijskih ter energetskih vodov in naprav (vodi naj bodo speljani podzemno; nadzemna izvedba je dopustna le izjemoma, ob predhodni utemeljitvi). – Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.
Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe:	– kmetijske dejavnosti, – dopustni tudi posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov.
Pogojno dopustne dejavnosti, objekti in drugi posegi v prostor:	– Objekti, potrebni za rabo voda, prenosni vodovodi, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode. – Objekti za vodne športe na prostem, ureditve dostopov do vode, privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih. – Brvi in merilne naprave. – Objekti za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih. – Objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. – Ureditve manjših zajemališč požarne vode. – Postavitev objektov in naprav za opazovanje narave. – Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje kmetijskih zemljišč sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljivi pretok. – Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno pozidanih območij dopustna gradnja objektov, funkcionalno vezanih na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidroelektrarna ipd.) na podlagi predhodne prostorske preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Dopustna je tudi gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov, če so namenjeni funkciji tega območja.
Druga merila in pogoji:	– Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok. – Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. – Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov ter obvodnega prostora. – Pri poseganju v območje celinskih voda je prepovedano povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja. – Vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora. – Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. – Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije. – Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali. – Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka ali ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). – Gradnja mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z minimalno varnostno višino; – Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti. – Pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov, so dopustni izjemoma, in sicer le ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo veljavni predpisi in ob soglasju pristojnega upravljavca.

(1) Na območju osnovne namenske rabe »L – Območja mineralnih surovin« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(2) Za območja z grafično oznako LN so določeni posebni PIP:

LN – Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Osnovna dejavnost:	– Izkoriščanje mineralnih surovin
Dopustni gradbeno inženirski objekti	– 23010 rudarski objekti, za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin: odprti kop, rudarski objekti inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno. – Objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja pridobivanja, do objektov in naprav.
Dopustne gradnje in dela:	– Dopustni so posegi v zvezi s pridobivanjem in predelavo mineralnih surovin ter sanacijo teh območij.
Druga merila in pogoji:	– Območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, sprotni in končni sanaciji. Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. – Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj se zagotovi varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. – Sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin oziroma vzpostavitev kmetijske rabe) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi.

(1) Na območju za potrebe obrambe izven naselij z grafično oznako f veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(2) Za območja z grafično oznako f so določeni posebni PIP:

f –Območja za potrebe obrambe izven naselij
Osnovni tipi zazidave:	– Stavbe in gradbeno inženirski objekti velikega merila in svojstvenega oblikovanja (npr. proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja, betonarna itd.) z oznako f (v nadaljnjem besedilu: TZ f).
Drugi dopustni tipi zazidave:	– Stavbe svojstvenega oblikovanja kot z oznako c (v nadalj: TZ c).
Osnovna dejavnost:	– So opredeljene, in sicer so osnovne dejavnosti: – Dejavnost javne uprave (oznaka v SKD: O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti) vendar le dejavnost obrambe.
Dopustne stavbe:	– CC-SI 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe. – CC-SI 12420: Garažne stavbe. – CC-SI Rezervoarji, silosi in skladišča. – CC-SI 12740: Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
Dopustni gradbeno inženirski objekti:	– CC-SI 24201 Vojaški objekti.
Dopustne gradnje in dela:	– V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so dopustne prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitve objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe. – Vzdrževanje obstoječih objektov pri čemer je potrebno za posege v te objekte pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo.
Merila in pogoji glede višine objektov:	– Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet(i) ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1M pri čemer je največja višina stavbe 12,00 m. – Ne glede na zgornje alineje je v primeru zahtev tehnoloških procesov dopustna višja višina objektov.
Druga merila in pogoji:	– Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne z veljavnimi predpisi s področju varstva okolja. – Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj se zagotovi varnost.

(1) Podrobni PIP so določeni za:

– EUP v območju mesta Ilirska Bistrica: IB01/2, IB03/2, IB03/3 in IB13/4;

– EUP v drugih naseljih: BA02/2, BA07/1, BA07/2, GA02, HR03/2, MB05, NO03/1, ST03, ZE04, ZE05 in ZV04;

– EUP v območju industrijske cone Plama: HS01/2, HS01/1, HS01/3 in HS02;

– EUP za turistično središče Mola: MO01/1, MO01/2, MO01/3 in MO02;

– EUP za industrijsko cono Ilirska Bistrica: IB07/4.

(2) Vsi lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezne objekte (razen meril in pogojev iz prejšnjega odstavka) so določeni z merili in pogoji za območja s posamezno PNRP, ki so navedeni v določbah od 123. do 156. člena tega odloka.

(3) Nepremičnine v območjih EUP navedenih v prvem odstavku tega člena, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, se lahko v skladu s 93. do vključno 108. členom ZureP-1 in 109. členom ZP Načrt razlasti ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo.

(4) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, so prikazane v grafičnem prikazu podrobnih PIP za posamezno EUP na risbah s Prikazom GJI, parcelacije in javnega dobra kjer so označene kot GJI.

(5) Dopustna odstopanja za območje EUP, ki so navedena v prvem odstavku tega člena, so določena v 79., 80., 103. in 104. členu tega odloka.

(6) Za območja znotraj posameznih pPIP, ki nimajo določen ZNG, veljajo merila in pogoji za območja s posamezno PNRP.

(1) EUP IB01/2 je namenjena urbani večstanovanjski pozidavi in v manjši meri osrednjim območjem centralnih dejavnosti.

(2) Koncept ureditve območja: Ureditev večstanovanjske soseske v zaledju med regionalno cesto in enodružinsko gradnjo obsega:

– ureditev večstanovanjske soseske v obsegu 3 načrtovanih stavbnih kompleksov za potrebe javne rabe in večstanovanjske gradnje ter 17 načrtovanih večstanovanjskih stavb in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG;

– ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo;

– ureditev spremljajočih zelenih površin ter vzpostavitev drevoredov ob glavnih cestah.

(3) Opis rešitev:

– zasnova območja je določena z umestitvijo dveh glavnih notranjih prometnic vzporedno z regionalno cesto ob kateri so načrtovani »grozdi pretežno večstanovanjskih objektov« različnih struktur; trasa prve glavne notranje prometnice določa severno območje EUP IB01/2, trasa druge glavne notranje prometnice pa osrednje in južno območje EUP IB01/2;

– severno območje predstavlja območje manjše strukture večstanovanjske soseske med regionalno cesto in glavno notranjo prometnico na severni strani območja, ki se priklaplja na regionalno cesto na severnem in južnem robu območja;

– orednje urbano območje predstavlja območje večje strukture, namenjeno stavbam v javni rabi in večstanovanjski gradnji, se nahaja neposredno ob regionalni cesti, nasproti površin podjetje TIB TRANSPORT d.d.; na regionalno cesto se priklaplja na severnem robu območja;

– južno območje predstavlja območje manjše strukture večstanovanjske soseske med glavno notranjo prometnico in obstoječo enodružinsko pozidavo na južni strani območja, ki se priklaplja na regionalno cesto preko osrednjega območja;

– obstoječa glavna prometnica (regionalna cesta Knežak – Ilirska Bistrica) predstavlja cesto z oznako C1. Vzporedno z njo se v južnem delu območja vzpostavi glavna notranja prometnica – cesta z oznako C2, ki se na cesto z oznako C1 navezuje na severnem robu območja;

– vzporedno cesto z oznako C1 se v severnem delu območja vzpostavi glavna notranja prometnica – cesta z oznako C3, ki se na cesto z oznako C1 navezuje na severnem in južnem robu območja preko ceste z oznako C2;

– vzpostavi se še notranja prometna mreža, in sicer notranja cesta z oznako C4 in C5 kot povezava v severnem večstanovanjskem območju in notranja cesta z oznako C6 v južnem večstanovanjskem območju.

(4) Opis vplivov in povezav:

– na južni strani se vzpostavi zeleni varstveni pas priobalnega zemljišča ob vodotoku oziroma vodnem jarku v širini 5,00 m. Ohranja se obstoječa vegetacija;

– na jugovzhodni strani se uredi zelene površine kot zeleno cezuro med historičnim jedrom naselja in načrtovano sosesko;

– koridor ceste z oznako C2 predstavlja tudi koridor za ureditev cestnega dostopa do stanovanjskih površin v zaledju območja EUP IB01/2.

(5) Vsi lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezne objekte (razen meril za parcelacijo in lego objektov) so določeni z merili in pogoji za območja s PNRP:

– urbana večstanovanjska pozidava z grafično oznako SSv za območje ZNG z oznako 4 do 20;

– osrednja območja centralnih dejavnosti z grafično oznako CU za območje ZNG z oznako z oznako 1 do 3, vendar ni dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb.

(6) Za območje EUP IB01/2 so ne glede na prejšnji odstavek tega člena merila in pogoji glede parcelacije, lege objektov in zasnove komunalne opreme določeni v naslednjih odstavkih tega člena.

(7) Merila glede parcelacije za TZ a-v v območju ZNG z oznako 1 – 21:

– območje ZNG z oznako 1 do 21: velikost je določena v spodnji tabeli pri čemer so dopustna odstopanja pri velikosti ZNG: ± 25 %, oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami;

ZNG	(m²)	ZNG	(m²)
1	2950	11	910
2	3038	12	805
3	3510	13	779
4	1355	14	1462
5	1220	15	1286
6	1189	16	1004
7	916	17	822
8	757	18	771
9	763	19	841
10	657	20	1095
		21	1513

– ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte svojstvenega oblikovanja kot so šole, trgovine … ali objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine;

– ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Urbana večstanovanjska pozidava z grafično oznako SSv.

(8) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 21 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL;

– GL so določene ob cesti z oznako C1 in ob cesti z oznako C2 v južnem večstanovanjskem območju;

– GM so določena ob cesti z oznako C2 in C3 v severnem večstanovanjskem območju, ob cesti z oznako C2 in ob južnem robu osrednjega urbanega območja in ob cesti z oznako C2 na južnem robu ter ob severnem in vzhodnem robu južnega večstanovanjskega območja.;

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cesti z oznako C1, C2, C3, C4, C5 in C6;

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C1, poteka v oddaljenosti 8,50 m na vsako stran od osi regionalne ceste Ilirska Bistrica – Pivka;

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju ceste z oznako C2 in C3 potekajo v oddaljenosti 4,50 m na vsako stran osi navedenih cest;

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju notranjih cest z oznako C4, C5 in C6, potekajo v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedenih cest;

– obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični cesti in sicer vzporedna postavitev objektov s smerjo ceste z oznako C1, C2 in C3;

– nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti;

– obvezna je vzpostavitev drevoredov ob cesti z oznako C1, C2 in C3;

– ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, objekta dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(9) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– območje se napaja preko cest z oznako C1, C2 in C3 ter notranjih cest z oznako C4, C5 in C6.

– cesta z oznako C1 poteka po osi regionalne ceste Ilirska Bistrica – Pivka;

– cesta z oznako C2 se priključuje na cesto z oznako C1 tako, da tvori štirikrako ali krožno krožišče s cesto z oznako C1 in s cesto z oznako C2 iz območja EUP IB03/2 (v skladu s Strokovnimi podlagami: Povezovalna cesta med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o. iz Celja, marec 2011) in nato v oddaljenosti cca 80,00 m od osi ceste z oznako C1 ter po skrajnem južnem robu območja;

– cesta z oznako C3 se priključuje na cesto z oznako C1 tako, da se tvori štirikrako ali krožno krožišče s cesto z oznako C1 in s cesto z oznako C3 iz območja EUP IB03/2 (v skladu s Strokovnimi podlagami: Povezovalna cesta med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o. iz Celja, marec 2011) in nato v oddaljenosti od cca 55,00 m do cca 80,00 m od osi ceste z oznako C1 do priključka na cesto z oznako C2;

– notranje ceste z oznako C4 in C5 potekata po sredini severnega območja z večstanovanjskimi objekti v smeri sever – jug, in sicer se priključujeta na cesto z oznako C3 vsaka z dvema pravokotnima povezovalnima cestama;

– notranja cesta z oznako C6 potekata po sredini južnega območja z večstanovanjskimi objekti v smeri sever – jug, in sicer se priključuje na cesto z oznako C2 z dvema pravokotnima povezovalnima cestama;

– načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena;

– načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(10) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– koridor širine najmanj 17,00 m: 7,00 m vozišče + 2 x 1,50 m drevored + 2 x 1,50 m pločnik + 2 x 1,50 m kolesarska steza + 2 x 0,50 m brežina;

– koridor širine najmanj 9,00 m: 5,50 m vozišče + 2 x 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina;

– koridor širine najmanj 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(11) Druga merila in pogoji za komunalno opremljanje:

– ureditev križišč z regionalno cesto Ilirska Bistrica – Pivka se uskladi s projektom ureditve povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici; navedena ureditev je obvezna pred izvedbo načrtovanih objektov na ZNG z oznako 3 do 4.

(1) Obravnavano območje je namenjeno zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim z umestitvijo objektov za trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.

(2) Koncept ureditve območja:

– ureditev posebnega območja v obsegu 5 načrtovanih trgovskih objektov in drugih objektov v javni rabi ter 4 načrtovanih objektov za potrebe skladiščno-prodajne in predelovalne dejavnosti, manjših obrtnih dejavnosti, tovarniških trgovin, komunalne dejavnosti in distribucije energije in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– ureditev spremljajočih zelenih površin ter vzpostavitev drevoredov ob glavnih cestah.

– posamezna območja ZNG se lahko tudi združijo z namenom gradnje večjega objekta in zagotavljanja potrebne funkcionalne površine.

(3) Opis rešitev:

– zasnova območja je določena z lego ob glavni cesti G1-6 v mestu Ilirska Bistrica in umestitvijo glavne notranje prometnice vzporedno z glavno cesto ob kateri so dvostransko načrtovani objekti. Trasa glavne notranje prometnice deli območje EUP IB03/2 na severno območje in južno območje sUP IB03/2;

– severno območje predstavlja območje načrtovanih objektov za potrebe skladiščno-prodajne in predelovalne dejavnosti, manjših obrtnih dejavnosti, tovarniških trgovin, komunalne dejavnosti in distribucije energije med strugo in glavno notranjo prometnico, ki se priklaplja preko načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici;

– južno območje predstavlja območje načrtovanih trgovskih objektov in drugih objektov v javni rabi med glavno cesto in glavno notranjo prometnico, ki se priklaplja preko načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici;

– obstoječa glavna prometnica (glavna cesta G1-6) predstavlja cesto z oznako C1. Vzporedno z njo se vzpostavi glavna notranja prometnica – cesta z oznako C4, ki se na cesto z oznako C1 navezuje preko dveh tras načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici;

– vzpostavi se še notranja prometna mreža.

(4) Opis vplivov in povezav:

– ohranja se morfologija struge in obrežna vegetacija na severnem robu območja EUP IB03/2.

(5) Merila glede parcelacije za TZ e v območju ZNG z oznako 1 – 10:

– območje ZNG z oznako 1 do 10: velikost je določena v spodnji tabeli, pri čemer so dopustna odstopanja pri velikosti ZNG: ± 25 %, oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami;

GP	(m²)	GP	(m²)
1	2655	6	2744
2	2606	7	4682
3	2884	8	3593
4	3662	9	3050
5	4385	10	2832

– ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. TZ c ali objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 10: lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM;

– ob cesti z oznako C1 je določena GL in sicer v oddaljenosti 9,00 m od RL, ki določajo lego obstoječe glavne ceste G1-6;

– ob načrtovani cesti z oznako C2 je določena GL, in sicer v oddaljenosti 9,00 m od RL, ki določajo lego načrtovane ceste z oznako C2;

– ob načrtovani cesti z oznako C4 sta določeni GM, in sicer v oddaljenosti 10,00 m od osi načrtovane ceste z oznako C4;

– ob načrtovani cesti z oznako C3 je določena GM, in sicer v oddaljenosti 5,00 m od RL, ki določajo lego načrtovane ceste z oznako C3;

– na severnem robu območja EUP IB03/2 je določena GL in sicer poteka 30,00 m južno od navedenega roba;

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cesti z oznako C1, C2, C3 in C4;

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C1, poteka v oddaljenosti 8,50 m na vsako stran od osi glavne ceste G1-6;

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju ceste z oznako C2 in C3, potekajo v oddaljenosti 8,50 m na vsako stran od osi načrtovanih povezovalnih cest med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici na regionalno cesto na severu in na glavno cesto na jugu;

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju notranje ceste z oznako C4 potekajo v oddaljenosti 4,50 m na vsako stran osi navedene ceste;

– obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični cesti;

– nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije in gradbenih mej;

– obvezna je vzpostavitev drevoredov ob cesti z oznako C1 in C4 ter na severnem robu območja EUP IB03/3.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– območje se napaja preko cest z oznako C1, C2 in C3 ter notranje cest z oznako C4;

– cesta z oznako C1 poteka po osi glavne ceste G1-6 v mestu Ilirska Bistrica;

– cesta z oznako C2 poteka po skrajnem vzhodnem robu območja EUP IB03/2 in se priključuje na cesto z oznako C1 tako, da tvori štirikrako ali krožno krožišče s cesto z oznako C1 in s cesto v IOC Trnovo (v skladu s Strokovnimi podlagami: Povezovalna cesta med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o. iz Celja, marec 2011) in nato v oddaljenosti cca 80,00 m od osi ceste z oznako C1 ter po skrajnem južnem robu območja;

– cesta z oznako C3 poteka po trasi obstoječe poti in se priključuje na cesto z oznako C1 tako, da se tvori štirikrako ali krožno krožišče s cesto z oznako C1 in z dostopno cesto k bencinskemu servisu (v skladu s Strokovnimi podlagami: Povezovalna cesta med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o. iz Celja, marec 2011);

– notranja cesta z oznako C4 poteka v smeri zahod-vzhod po sredini območja in se na cesto z oznako C1 navezuje preko ceste z oznako C2 in C3 (dve trasi načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici);

– načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena;

– načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– koridor širine najmanj 17,00 m: 7,00 m vozišče + 2 x 1,50 m drevored + 2 x 1,50 m pločnik + 2 x 1,50 m kolesarska steza + 2 x 0,50 m brežina;

– koridor širine najmanj 9,00 m: 5,50 m vozišče + 2 x 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

(9) Druga merila in pogoji za komunalno opremljanje:

– ureditev križišč z glavno cesto G1-6 v mestu Ilirska Bistrica in na regionalno cesto Ilirska Bistrica – Pivka se uskladi s projektom ureditve povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici; navedena ureditev je obvezna pred izvedbo načrtovanih objektov na ZNG z oznako 1 do 10.

(1) Obravnavano območje je namenjeno zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim z umestitvijo objektov za trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.

(2) Koncept ureditve območja: Ureditev posebnega območja obsega:

– Ureditev posebnega območja v obsegu 1 ali več načrtovanih trgovskih objektov in drugih objektov v javni rabi ter parkirišča za širše območje in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin ter vzpostavitev drevoredov ob glavnih cestah.

(3) Opis rešitev:

– Zasnova območja je določena z lego ob glavni cesti G1-6 v mestu Ilirska Bistrica in umestitvijo glavne notranje prometnice vzporedno z glavno cesto.

– Območje predstavlja območje 1 ali več načrtovanih trgovskih objektov in drugih objektov v javni rabi ter parkirišča za širše območje, ki se priklaplja preko načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici.

– Obstoječa glavna prometnica (glavna cesta G1-6) predstavlja cesto z oznako C1. Vzporedno z njo se vzpostavi glavna notranja prometnica – cesta z oznako C5, ki se na cesto z oznako C1 navezuje preko ceste z oznako C3 (trasa načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici).

– Vzpostavi se še notranja prometna mreža.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Ohranja se morfologija struge in obrežna vegetacija na severnem robu območja EUP IB03/3.

(5) Merila glede parcelacije za TZ e v območju ZNG z oznako 1 – 2:

– Območje ZNG z oznako 1 do 2: velikost je določena v spodnji tabeli pri čemer so dopustna odstopanja pri velikosti ZNG: ± 25 %, oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

GP	(m²)
1	2657
2	8583

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 2: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM.

– Ob cesti z oznako C1 je določena GL, in sicer v oddaljenosti 9,00 m od RL, ki določajo lego obstoječe glavne ceste G1-6.

– Ob načrtovani cesti z oznako C3 in C5 sta določeni GM, in sicer v oddaljenosti 5,00 m od RL, ki določajo lego načrtovani ceste z oznako C3 in C5.

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cesti z oznako C1, C3 in C5.

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C1, poteka v oddaljenosti 8,50 m na vsako stran od osi glavne ceste G1-6.

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju ceste z oznako C3, potekajo v oddaljenosti 8,50 m na vsako stran od osi načrtovanih povezovalnih cest med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici.

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju notranje ceste z oznako C5 potekajo v oddaljenosti 4,50 m na vsako stran osi navedene ceste.

– Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije in gradbenih mej.

– Obvezna je vzpostavitev drevoredov na severnem robu območja EUP IB03/3.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko cest z oznako C1 in C3 ter notranje cest z oznako C5.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi glavne ceste G1-6 v mestu Ilirska Bistrica.

– Cesta z oznako C3 poteka po trasi obstoječe poti in se priključuje na cesto z oznako C1 tako, da se tvori štirikrako ali krožno krožišče s cesto z oznako C1 in z dostopno cesto k bencinskemu servisu (v skladu s Strokovnimi podlagami: Povezovalna cesta med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o. iz Celja, marec 2011).

– Notranja cesta z oznako C5 poteka v smeri zahod–vzhod pravokotno na smer ceste z oznako C3 (trasa načrtovane povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Ilirski Bistrici).

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 17,00 m: 7,00 m vozišče + 2 x 1,50 m drevored + 2 x 1,50 m pločnik + 2 x 1,50 m kolesarska steza + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 9,00 m: 5,50 m vozišče + 2 x 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

(9) Druga merila in pogoji za komunalno opremljanje:

– Ureditev križišč z glavno cesto G1-6 v mestu Ilirska Bistrica in na regionalno cesto Ilirska Bistrica – Pivka se uskladi s projektom ureditve povezovalne cesta med Vilharjevo in Šercerjevo cesto v Il. Bistrici. Navedena ureditev je obvezna pred izvedbo načrtovanih objektov na ZNG z oznako 1 do 2.

(1) Obravnavano območje je namenjeno stanovanjskim površinam za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (ostareli, invalidi s posebnimi potrebami).

(2) Koncept ureditve območja: Ureditev večstanovanjske soseske z varovanimi stanovanji ali drugimi oblikami občasnega ali stalnega bivanja starostnikov ali invalidov s posebnimi potrebami v zaledju doma za starejše občane v mestu Ilirska Bistrica obsega:

– Ureditev večstanovanjske soseske z varovanimi stanovanji v obsegu 6 večjih in 2 manjših večstanovanjskih objektov in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Zasnova območja je določena z umestitvijo glavne notranje prometnice vzporedno z obstoječo javno potjo JP637150-Stritar. ul. 39, s katere so načrtovani dostopi do objektov na severni in južni strani ceste.

– Severno območje predstavlja območje večje strukture, južno območje predstavlja območje manjše strukture.

– Glavna notranja prometnica se odcepi z obstoječe javne poti Kidrič. 18-R915.

– Vzpostavi se še notranja prometna mreža.

(4) Merila glede parcelacije za TZ a-v v območju ZNG z oznako 1 – 8:

– Območje ZNG z oznako 1 do 8: velikost je določena v spodnji tabeli pri čemer so dopustna odstopanja pri velikosti ZNG: ± 25 %, oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

ZNG	(m²)
1	731
2	570
3	726
4	522
5	637
6	515
7	709
8	430

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte svojstvenega oblikovanja kot so šole, trgovine … ali objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

(5) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 8: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GM.

– GM so določene ob cesti z oznako C2, in sicer v oddaljenosti 10,00 m in 40,00 m severno od RL ob cesti z oznako C2 in v oddaljenosti 5,00 m južno od RL ob cesti z oznako C2

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cesti z oznako C2.

(6) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko cest z oznako C1 ter notranje ceste z oznako C2.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi obstoječe javne poti.

– Cesta z oznako C2 se priključuje pravokotno na cesto z oznako C1 in po 30,00 m poteka vzporedno z obstoječo javno potjo JP637150-Stritar. ul. 39 v oddaljenosti 30,00 m od prej navedene ceste.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določenih v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(7) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP v drugih naseljih

(1) Obravnavano območje je v večini namenjeno stanovanjskim podeželskim površinam brez kmetij ter delno površinam podeželskega naselja s kmetijami.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ureditev stanovanjske soseske, nastale z zgoščevanjem redke stanovanjske gradnje ob delno obstoječih prometnicah obsega:

– Ureditev stanovanjske soseske v obsegu 12 obstoječih objektov in 32 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb s kmetijskimi in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin ter vzpostavitev drevoredov ob glavnih cestah.

(3) Opis rešitev:

– Obcestna zasnova območja z obstoječo in načrtovano glavno prometnico v smeri sever – jug, pri čemer slednja deli območje na vzhodni in zahodni del.

– Vzhodni pretežno stanovanjski del je namenjen enodružinski stanovanjski gradnji z dopolnilnimi dejavnostmi v manjšem obsegu.

– Zahodni del je namenjen kmetijam in enodružinski stanovanjski gradnji z dopolnilnimi dejavnostmi v večjem obsegu.

– Obstoječa glavna prometnica (lokalna cesta Knežak – Bač) predstavlja cesto z oznako C1. Vzporedno z njo se vzpostavi druga cesta z oznako C2, ki se na cesto z oznako C1 navezuje preko ceste z oznako C3.

– Vzpostavi se še prečne povezave notranja cesta z oznako C4 kot prečna povezava med cestama z oznako C1 in C2 in notranja cesta z oznako C5 kot prečna povezava vzhodnega dela območja z cesto z oznako C1.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na zahodni meji se uredi zelene površine kot zeleno bariero med obstoječo obrtno cono, EUP BA07/2 in stanovanjskimi objekti z dejavnostmi.

– Na severni meji se uredi zelene površine kot zeleno cezuro med območjem EUP BA02/2 in historičnim jedrom naselja.

– Na južni meji se uredi zelene površine v območju arheološke dediščine EUP BA02/2 in kot zelena bariera.

(5) Vsi lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezne objekte (razen meril za parcelacijo in lego objektov) so določeni z merili in pogoji za območja s PNRP:

– Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs za območje ZNG z oznako 1 do 25.

– Površine podeželskega naselja s kmetijami z oznako SKk za območje ZNG z oznako z oznako 26 do 32.

(6) Za območje EUP BA 02/2 so ne glede na prejšnji odstavek tega člena merila in pogoji glede parcelacije, lege objektov in zasnove komunalne opreme določeni v naslednjih odstavkih tega člena.

(7) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 25 in območju ZNG z oznako 26 – 32:

– Območje ZNG z oznako 1 do 4: velikost 1800,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 5 in 6: velikost 1350,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 7 do 9: velikost 750,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 10: velikost 1050,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 13 do 26: velikost 950,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 27: velikost 1200,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 28 do 32: velikost 1500,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. domačije, kmetijske objekte ali objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Površine podeželskega naselja s kmetijami z oznako SKk.

(8) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 32 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GL so določene ob cesti z oznako C1 in C2.

– GM so določena ob cesti z oznako C3, C5, C6.

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cesti z oznako C1, C2, C3, C4, C5, ob dostopni poti za objekte načrtovane na ZNG z oznako 5 in ZNG z oznako 6 (v nadaljnjem besedilu: dostopna pot 1) in ob dostopni poti za objekte načrtovane na ZNG z oznako 23 in ZNG z oznako 24 (v nadaljnjem besedilu: dostopna pot 2).

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C1, poteka v oddaljenosti 4,50 m na vsako stran od osi lokalne ceste Knežak – Bač.

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju ceste z oznako C2 in C3 ter notranjih cest z oznako C4 in C5, poteka v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran osi navedenih cest.

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju dostopne poti 1 in dostopne poti 2 poteka v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedene ceste.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični dostopni cesti in sicer pravokotna postavitev objekta na smer ceste z oznako C1, C2 in delno ob cesti z oznako C5 ter vzporedna postavitev objekta delno ob cesti z oznako C5.

– Pomožni objekti nadaljujejo niz ali se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Obvezna je vzpostavitev dvostranskega drevoreda ob cesti z oznako C1 in enostranskega drevoreda ob cesti z oznako C2.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(9) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko cest z oznako C1, C2 in C3 ter notranjih cest z oznako C4 in C5.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi lokalne ceste Knežak – Bač.

– Cesta z oznako C2 poteka vzporedno s cesto z oznako C1 v oddaljenosti na jugu obravnavanega območja 30,00 m (± 20 %) in na severu obravnavanega območja (ob notranji cesti z oznako C4) 40,00 m (± 20 %).

– Cesta z oznako C3 poteka po trasi obstoječe ceste.

– Notranja cesta z oznako C4 poteka pravokotno na smer lokalne ceste Knežak – Bač s priključkom na slednjo v križišču z notranjo cesto z oznako C5.

– Notranja cesta z oznako C5 poteka v smeri zahod – vzhod in v smeri sever – jug vzporedno z osjo lokalne ceste Knežak – Bač v oddaljenosti 50,00 m (± 20 %).

– Dostopna pot 1 poteka pravokotno na os lokalne ceste Knežak – Bač.

– Dostopna pot 2 poteka pravokotno na os ceste z oznako C2.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(10) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 9,00 m: 5,50 m vozišče + 2 x 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(1) Obravnavano območje je namenjeno proizvodnim dejavnostim.

(2) Koncept ureditve območja:

– Širitev obstoječe obrtno gospodarske cone obsega:

– Ureditev obstoječe obrtno gospodarske v obsegu 2 obstoječih objektov in 6 načrtovanih objektov za proizvodnjo, obrtne, poslovne in skladiščne dejavnosti in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin ter vzpostavitev drevoredov ob glavnih cestah.

(3) Opis rešitev:

– Obcestna zasnova območja.

– Vzpostavi se notranja cesta z oznako C6, ki tvori križišče z načrtovanima cestama z oznakama C2 in C3 znotraj EUP BA02/2.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na južni in zahodni meji se uredi zelene površine kot zeleno bariero med obrtno cono in načrtovano stanovanjsko sosesko.

(5) Merila glede parcelacije za TZ v in f v območju ZNG z oznako 33 – 38:

– Območje ZNG z oznako 33 do 37: velikost 2000,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 38: velikost 2400,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Območje proizvodnih dejavnosti z oznako IG.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 33. do 36 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GM so določene ob cestah z oznakama C3 in C6.

– RL določajo posamična koridorja za GJI, ki sta določena ob cestah z oznakama C3 in C6.

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju ceste z oznakama C3 in C6, potekajo v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi stran osi navedene ceste.

– Pomožni objekti naj bodo postavljeni v nadaljevanju objektov ali pravokotno na osnovni tloris. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob dostopni cesti z oznako C6 (določena GM) za objekte v območju z oznako ZNG 32 do 36 in postavitev objekta z oznako ZNG 38 ob dostopni cesti z oznako C3; predvidena je vzporedna postavitev objekta na smer ceste.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko cest z oznako C3 in notranje ceste z oznako C6.

– Cesta z oznako C3 poteka po trasi obstoječe ceste.

– Notranja cesta z oznako C6 poteka pravokotno na smer ceste z oznako C3 tako, da tvori z notranjo cesto z oznako C2, ki poteka v EUP BA02/2, štirikrako križišče.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

(1) Obravnavano območje je namenjeno proizvodnim dejavnostim.

(2) Koncept ureditve območja:

– Širitev obrtne gospodarske cone obsega:

– Ureditev obstoječe obrtno gospodarske v obsegu 1 obstoječega objekta in 2 načrtovana objekta za proizvodnjo, obrtne, poslovne in skladiščne dejavnosti in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

(3) Opis rešitev:

– Enostranska obcestna zasnova območja.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na južni meji se uredi zelene površine kot zeleno bariero med obrtno cono in načrtovano stanovanjsko sosesko.

(5) Merila glede parcelacije za TZ v in f v območju ZNG z oznako 39:

– Območje ZNG z oznako 39: velikost 3750,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Območje proizvodnih dejavnosti z oznako IG.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 39 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GM sta določeni ob cesti z oznako C3.

– RL določata posamičen koridor za GJI, ki je določen ob cesti z oznako C3.

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C3, poteka v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi stran osi navedene ceste.

– Pomožni objekti naj bodo postavljeni v nadaljevanju objektov ali pravokotno na osnovni tloris. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko cest z oznako C3.

– Cesta z oznako C3 poteka po trasi obstoječe ceste.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

(1) Obravnavano območje je namenjeno površinam podeželskega naselja s kmetijami.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ureditev stanovanjske soseske vzporedno s historičnim jedrom naselja s ponovitvijo koncepta zasnove historičnega jedra.

– Ureditev enodružinske stanovanjske soseske v obsegu 2 obstoječih objektov, 6 načrtovanih eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb, 2 načrtovanih kmetij s kmetijskimi in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Dvostranska obcestna zasnova območja z načrtovano prometnico, katere potek omogoča krožno povezavo z obstoječo javno potjo LC135130 – Gabrk h. št. 8 in regionalno cesto III. reda – turistično cesto št. 940 Matavun – Škocjan – Brkini – Artviže – Pregarje – Harije.

– Območje na severni strani nove prometnice je namenjeno eno- ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam z drugimi pogojno dopustnimi objekti.

– Območje na južni strani nove prometnice je namenjeno eno- ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam s kmetijskimi in drugimi pogojno dopustnimi objekti.

– Vzpostavi se nova notranja cesta z oznako C2, ob kateri so nanizani načrtovani stanovanjski objekti.

– Zeleni pas se ohrani na delu vrtov historičnega jedra in ob severni meji območja ob regionalni cesti III. reda – turistično cesto št. 940 Matavun – Škocjan – Brkini – Artviže – Pregarje – Harije.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na severni meji se uredijo zelene površine kot zeleno cezuro med območjem GA02 in obstoječo cesto.

– Na severni meji se uredijo zelene površine kot zeleno cezuro med območjem GA02 in historičnim jedrom naselja.

(5) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 6 in v območju ZNG z oznako 7 – 8:

– Območje ZNG z oznako 1 do 6: velikost 850 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 7 do 8: velikost 1900 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. domačije, kmetijske objekte ali objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Površine podeželskega naselja s kmetijami z oznako SKk.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 8 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GL sta določeni ob cesti z oznako C1.

– RL določata posamičen koridor za GJI, ki je določen ob cesti z oznako C1.

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C1 poteka v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi navedenih cest.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični cesti, pravokotna postavitev objekta na smer ceste.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko obstoječe javne poti LC135130 – Gabrk h. št. 8 in notranje ceste z oznako C1.

– Cesta z oznako C1 se na vzhodu območja, na zemljišču s parc. št. 79/2 k.o. Gabrk odcepi od obstoječe javne poti LC135130 – Gabrk h. št. 8 in z njo poteka skoraj vzporedno ter priključi na zahodu na regionalno cesto III. reda – turistično cesto št. 940 Matavun – Škocjan – Brkini – Artviže – Pregarje – Harije. Na vzhodu je oddaljena cca 17,00 m, na sredini območja je oddaljena cca 20,00 m in na zahodu je od obstoječe javne poti oddaljena cca 13,00 m.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

– Mala čistilna naprava se uredi na severozahodnem delu obravnavanega območja, in sicer na delu zemljišča s parc. št. 82/2 k.o. Gaberk.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

(1) Obravnavano območje je namenjeno stanovanjskim podeželskim površinam brez kmetij.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ureditev stanovanjske soseske, nastale z zgoščevanjem redke stanovanjske gradnje ob delno obstoječih prometnicah obsega:

– Ureditev stanovanjske soseske v obsegu 2 obstoječih objektov in 13 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Območje je namenjeno eno ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam pri čemer je zasnovano v dveh ločenih notranjih enotah.

– Enostranska obcestna zasnova severne notranje enote ob obstoječi cesti.

– Dvostranska obcestna zasnova južne notranje enote ob načrtovani cesti.

– Obstoječa cesta (javna pot G7-Hrušica – LC135150) predstavlja cesto z oznako C1. S slednje se na severni strani območja odcepi notranja cesta z oznako C2 (obstoječa pot), na južni strani pa se z nje odcepi notranja cesta z oznako C3.

– Ob notranji cesti z oznako C3 se večje vrtače ohrani kot zeleni pas.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Območje se priključuje na obstoječo javno pot G7-Hrušica – LC135150.

(5) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 12:

– Območje ZNG z oznako 1 do 12: velikost 1250,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 12 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GL so določene ob cestah z oznakama C2 in C3.

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cestah z oznako C1, C2 in C3 in ob dostopni poti za objekte načrtovane na ZNG z oznako 5a (v nadaljnjem besedilu: dostopna pot).

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju cest z oznakami C1, C2 in C3 potekajo v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi navedenih cest.

– RL, ki določata koridor GJI v območju dostopne poti potekata v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedene ceste.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični dostopni cesti, daljše stranice objektov morajo praviloma biti vzporedne s potekom plastnic oziroma koridorjem cest.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko ceste z oznako C1 ter notranjih cest z oznakama C2 in C3.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi javne poti G7-Hrušica – LC135150.

– Notranja cesta z oznako C2 poteka po trasi obstoječe ceste.

– Notranja cesta z oznako C3 poteka pravokotno na smer javne poti G7-Hrušica – LC135150 s priključkom na slednjo na zemljišču s parc. št. del 651/121 in del 1162/2 obe k.o. Hrušica.

– Dostopna pot se odcepi iz notranje ceste z oznako C3 in poteka po zemljiščih s par. št. del 1165, del 651/64, del 6304/7, del 1120, del 1119/2, del 1122 vse k.o. Hrušica.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

– Načrtovane objekte se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Načrtovana sta dva priključka, in sicer eden za objekte na ZNG z oznako od 1 do 7 na zemljišču s parc. št. del 651/121 k.o. Hrušica ter drugi za objekte na ZNG z oznako od 8 do 12 na zemljišču s parc. št. del 651/61 k.o. Hrušica.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(1) Obravnavano območje je namenjeno stanovanjskim podeželskim površinam brez kmetij.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ureditev stanovanjske soseske, nastale z zgoščevanjem redke stanovanjske gradnje ob delno obstoječih prometnicah obsega 9 obstoječih objektov in 15 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Obcestna zasnova območja ob obstoječi lokalni cesti D. potok – odcep Mala Bukovica in ob načrtovani notranji cesti v 3 nizih.

– Območje je namenjeno eno ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam.

– Obstoječa cesta (lokalna cesta D. potok – odcep Mala Bukovica) predstavlja cesto z oznako C1. S slednje se odcepi notranja cesta z oznako C2 po trasi obstoječe dostopne poti in nato zavije proti zahodu vzporedno z lokalno cesto D. potok – odcep Mala Bukovica cesta.

– Zeleni pas se vzpostavi ob obstoječi farmi in ob transformatorski postaji. Na zahodu se ohrani obstoječa vegetacija.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na vzhodni strani se vzpostavi zelena bariera med območjem MB05 in obstoječo farmo.

(5) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 15:

– Območje ZNG z oznako 1 do 4: velikost 950,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 5 do 14: velikost 730,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 15: velikost od 800,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 15 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GL so določene ob cestah z oznakama C1 in C2.

– RL določajo posamična koridorja za GJI, ki so določene ob cestah z oznakama C1, C2 in ob dostopni poti za objekte načrtovane na ZNG z oznako 6 in ZNG z oznako 10 (v nadaljnjem besedilu: dostopna pot).

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju cest z oznakama C1 in C2 potekajo v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran osi navedenih cest.

– RL, ki določata koridor GJI v območju dostopne poti potekata v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedene ceste.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični dostopni cesti, daljše stranice objektov morajo praviloma biti vzporedne s potekom plastnic oziroma koridorjem cest.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko ceste z oznako C1 ter notranje ceste z oznako C2.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi lokalne ceste D. potok – odcep Mala Bukovica.

– Notranja cesta z oznako C2 se odcepi iz ceste z oznako C1 in delno poteka po trasi obstoječe dostopne ceste. Preostali del (ki ne poteka po trasi obstoječe dostopne ceste) ceste z oznako C2 poteka vzporedno z osjo ceste z oznako C1 na oddaljenosti 35,00 m (± 20 %).

– Dostopna pot se odcepi iz ceste z oznako C2 in poteka vzporedno z osjo ceste z oznako C1 na oddaljenosti 34,00 m (± 20 %).

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(9) Druga merila in pogoji za komunalno opremljanje:

– Predvidena je prestavitev obstoječega nadzemnega nizkonapetostnega daljnovoda za prenos električne energije.

(1) Obravnavano območje je namenjeno stanovanjskim podeželskim površinam brez kmetij.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ločena ureditev stanovanjske soseske nastale z zgoščevanjem redke stanovanjske gradnje ob delno obstoječih prometnicah obsega 18 obstoječih objektov in 19 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Stanovanjska soseska se deli na območje južno ob obstoječe regionalne ceste III. reda Ilirska Bistrica – Novokračine, območje med regionalno cesto III. reda Ilirska Bistrica – Novokračine in zahodno od obstoječega potoka ter območje vzhodno od obstoječega potoka.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Dvostranska obcestna zasnova območja ob obstoječi regionalni cesti III. reda Ilirska Bistrica – Novokračine.

– Enostranska obcestna zasnova območja ob načrtovani notranji prometnici z oznako C2.

– Dvostranska obcestna zasnova območja ob obeh dostopnih cestah, ki se odcepita z načrtovane notranje ceste z oznako C3.

– Enostranska obcestna zasnova območja ob načrtovani notranji prometnici z oznako C4.

– Obstoječa cesta (regionalna cesta III. reda Ilirska Bistrica – Novokračine) predstavlja cesto z oznako C1. S slednje se v smeri vzhod – zahod odcepita cesti z oznakama C2 in C3 ter dostopna pot z oznako C5. S ceste C3 se odcepita 2 dostopni poti z oznako C4. Ena dostopna pot vodi do objektov v območju ZNG 6 do 10 (dostopna pot 1), druga dostopna pot pa vodi do objektov v območju ZNG 11 do 15 (dostopna pot 2).

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na zahodu obravnavanega območja se uredi zelene površine kot zeleno bariera med območjem NO03/1 in historičnim jedrom naselja.

– Ob obstoječem potoku se ohrani obrečna in obstoječa vegetacija.

(5) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 14:

– Območje ZNG z oznako 1,2 in 5: velikost 800,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 3, 4, 6 do 8: velikost 1000,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 9, 11 in 12: velikost 900,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 10, 14: velikost 1200,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 13: velikost 1300,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 18 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GM so določene ob cestah z oznakami C1, C2, C3, C4 in C5.

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cestah z oznakami C1, C2, C3, C4 in C5.

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju cest z oznakami C1, C2 in C3 potekajo v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi navedenih cest.

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju cest z oznakam C4 in C5 potekata v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedene ceste.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični dostopni cesti, daljše stranice objektov morajo praviloma biti vzporedne s potekom plastnic oziroma koridorjem cest.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko ceste z oznako C1 ter notranjih cest z oznako C2, C3 in C4.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi regionalne ceste III. reda Ilirska Bistrica – Novokračine.

– Notranja cesta z oznako C2 poteka po trasi obstoječe dostopne poti.

– Notranja cesta z oznako C3 poteka po trasi obstoječe dostopne poti.

– Dostopna pot 1 z oznako C4 poteka vzporedno z osjo ceste z oznako C1, in sicer na oddaljenosti cca od 70,00 m – 95,00 m.

– Dostopna pot 2 z oznako C4 poteka vzporedno z osjo ceste z oznako C5, in sicer na oddaljenost cca od 60,00 m – 70, 00 m.

– Dostopna pot z oznako C5 poteka delno po trasi obstoječe dostopne poti.

– Do izvedbe zgoraj navedene komunalne opreme se za dostop do obstoječih objektov uporabljajo obstoječe zasebne poti.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

– Mala čistilna naprava se uredi na severnem delu zemljišča s parc. št. 1562/1 k.o. Novokračine.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(1) Obravnavano območje je namenjeno površinam podeželskega naselja s kmetijami.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ločena ureditev stanovanjske soseske na južnem delu območja in širitev kmetij na vzhodnem in zahodnem robu območja.

– Ureditev enodružinske stanovanjske soseske v obsegu 2 obstoječih objektov, 14 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb z drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG, 3 načrtovanih kmetij s kmetijskimi in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Enostranska obcestna zasnova območja stanovanjske soseske ob načrtovanima notranjima prometnicama z oznakama C1 in C3.

– Dvostranska obcestna zasnova območja stanovanjske soseske ob načrtovani notranji prometnici z oznako C2.

– Razvoj obstoječih kmetij se načrtuje na vzhodni in zahodni strani območja ob cestnih prometnicah z oznakama C4 in C5, pri čemer se od stanovanjske soseske loči z zeleno bariero.

– Območje stanovanjske soseske je namenjeno eno- ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam in drugim pogojno dopustnim objektom v okviru posameznega območja ZNG.

– Območje za razvoj obstoječih kmetij je namenjeno eno- ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam s kmetijskimi in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru območja ZNG obstoječe kmetije.

– Vzpostavi se nova notranja cesta z oznako C2, ki povezuje obstoječi cesti z oznakama C1 in C3.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na severni meji se uredijo zelene površine kot zeleno cezuro med območjem ST03 in vaškim jedrom naselja.

– Zelena bariera znotraj obravnavanega območja ločuje čiste stanovanjske objekte od kmetij.

(5) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 2 – 15 v območju ZNG z oznakami 1, 16 in 17:

– Območje ZNG z oznako 2 do 15: velikost 900 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 1, 16 in 17: velikost 1200 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. domačije, kmetijske objekte ali objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Površine podeželskega naselja s kmetijami z oznako SKk.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 15 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GL sta določeni ob cesti z oznako C3.

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cestah z oznakami C1, C2, C3, C4 in C5.

– RL, ki določajo koridorje GJI v območju cest z oznakami C1, C2, C3 in C4 potekajo v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi navedenih cest.

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C5 poteka v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran od osi navedene ceste.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični cesti, stranice objektov morajo praviloma biti vzporedne s potekom plastnic.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, objekta dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko obstoječe javne poti z oznako C1, notranje ceste z oznako C2, ki se priključi na obstoječo lokalno cesto z oznako C3, preko obstoječe javne poti z oznako C4 in notranje ceste z oznako C5.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi javne poti.

– Cesta z oznako C2 poteka po osi javne poti.

– Cesta z oznako C3 poteka po osi lokalne ceste Starod – MP Starod.

– Cesta z oznako C4 poteka po osi javne poti Starod – 636460 in ni predmet obravnave.

– Cesta z oznako C5 poteka po osi obstoječe ceste.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

– Mala čistilna naprava se uredi na jugozahodnem delu obravnavanega območja, in sicer na delu zemljišča s parc. št. 441/4 k.o. Starod.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine najmanj 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine najmanj 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(1) Obravnavano območje je namenjeno stanovanjskim podeželskim površinam brez kmetij.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ureditev stanovanjske soseske, nastale z zgoščevanjem redke stanovanjske gradnje ob obstoječih prometnicah.

– Ureditev stanovanjske soseske v obsegu 19 obstoječih objektov in 19 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Dvostranska obcestna zasnova območja stanovanjske soseske ob obstoječih prometnicah.

– Območje je namenjeno eno- ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam in drugim pogojno dopustnim objektom v okviru posameznega območja ZNG.

– Obstoječa cesta (lokalna cesta Rečica – Zarečje (k.vasi)) predstavlja cesto z oznako C1. S slednje se na severno stran območja odcepi dostopna pot z oznako C3. Obstoječa notranja cesta (javna pot LC135100-Zarečje št. 5b) predstavlja cesto z oznako C2.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Območje je nekoliko odmaknjeno od obstoječega vaškega jedra.

(5) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 19:

– Območje ZNG z oznako 1 do 4 in 16 do 17: velikost 1000,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 5 do 15: velikost 850,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 18 do 19: velikost 750,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 19 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GL in GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GL so določene ob cestah z oznakami C1, C2 in C3.

– RL določajo posamične koridorje za GJI, ki so določeni ob cestah z oznakami C1, C2 in C3.

– RL, ki določata koridor GJI v območju ceste z oznako C1, poteka v oddaljenosti 3,50 m na vsako stran od osi lokalne ceste Rečica – Zarečje (k.vasi).

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju cest z oznakama C2 in C3 potekata v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedenih cest.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični dostopni cesti.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, objekta dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko ceste z oznako C1 ter notranjih cest z oznakama C2 in C3.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi lokalne ceste Rečica – Zarečje (k.vasi).

– Notranja cesta z oznako C2 poteka po osi javne poti LC135100-Zarečje št. 5b.

– Notranja cesta z oznako C3 poteka po zemljišču s parc. št. 1054 k.o. Zarečje.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

– Mala čistilna naprava se uredi na skrajnem zahodnem delu zemljišča s parc. št. 1131/1 k.o. Zarečje.

(8) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(9) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, se lahko v skladu s 93. do vključno 108. členom ZUreP-1 in 109. členom ZPN razlasti oziroma izvede ukrep prisilne služnosti, in sicer so to nepremičnine poleg zemljišč v EUP ZE04 tudi zemljišča s parc. št.: 1296, 1131/1 vse k.o. Zarečje.

(1) Obravnavano območje je namenjeno območju prometnih površin, za izgradnjo lokalne obvozne ceste mimo naselja Zarečje za namen povezave do čistilne naprave.

(2) Koncept ureditve območja: Ureditev javne poti mimo naselja Zarečje do čistilne naprave mesta Ilirska Bistrica.

(3) Opis rešitev:

– Trase načrtovane dvosmerne javne poti se priključi na obstoječo lokalno cesto LC 135100 Rečica – Zarečje – Bubec – Posrtvica – Pregarje na samem začetku vasi Zarečje in se nato po severnem obrobju za prvimi hišami spusti v dolino, nato pa ponovno vzpne in priključi na obstoječo cesto pri zadnjih hišah na severnem koncu vasi. Za premostitev manjšega vodotoka v prej navedeni dolini se zgradi ustrezen premostitveni objekt.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Načrtovana javna pot predstavlja tudi ureditev cestnega dostopa do stanovanjskih površin na skrajnem severnem delu naselja v območju EUP ZE 01/1.

(5) Merila glede parcelacije v območju ZNG z oznako 1:

– Območje ZNG z oznako 1 meri 3.724 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

(6) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1:

– Lega objektov je določena z mejami ZNG z oznako 1.

(7) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Javna pot poteka po severovzhodnem robu naselja, in sicer od obstoječe lokalne ceste LC 135100 na samem začetku vasi Zarečje do obstoječe makadam ceste pri zadnjih hišah na severnem koncu vasi.

(8) Tipični prečni profil ceste je:

– Širina profila ceste je najmanj 7,00 m: 5,00 m vozišče + 2 x 0,50 m bankina + 2 x 0,50 m brežina.

(1) Obravnavano območje je namenjeno pretežno stanovanjskim podeželskim površinam brez kmetij.

(2) Koncept ureditve območja:

– Ureditev stanovanjske soseske, nastale s širitvijo stanovanjske gradnje ob delno obstoječih prometnicah obsega 1 obstoječ objekt in 6 načrtovanih eno- ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb in drugimi pogojno dopustnimi objekti v okviru posameznega območja ZNG.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture in določitev pogojev glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Ureditev spremljajočih zelenih površin.

(3) Opis rešitev:

– Zasnova območja v treh enotah, ki jih določa potek novih prometnic, in sicer v SZ delu območje enostanovanjske gradnje, v JZ delu manjše območje objektov v javni rabi s parkiriščem za tovorna vozila in JV območje enostanovanjske gradnje pri čemer potekajo daljše stranice objektov v smeri SZ–JV.

– Enostranska obcestna zasnova območja ob načrtovanih notranjih prometnicah z oznakama C3 in C4.

– Območje je namenjeno eno ali dvostanovanjskim prostostoječim stavbam.

– Obstoječa cesta (glavna cesta I. reda Zemonska Vaga – Dolnji Zemon) predstavlja cesto z oznako C1. S slednje se odcepi notranja cesta z oznako C2, s katere se ponovno odcepita dostopni poti z oznakama C3 in C4.

– Med državno cesto in novo nastalo sosesko se vzpostavi zeleni bariera.

– Med načrtovanimi objekti na ZNG z oznako 1 do 3 in načrtovanimi objekti na ZNG z oznako 4 do 5 se vzpostavi zelena bariera.

– Ohrani se obstoječa vegetacija proti dostopni poti z oznako C4.

(4) Opis vplivov in povezav:

– Na zahodni strani obravnavanega območja se uredi zelene površine kot zeleno cezuro med območjem ZV04 in državno cesto (glavna cesta I. reda Zemonska Vaga – Dolnji Zemon).

(5) Vsi lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezne objekte (razen meril za parcelacijo in lego objektov) so določeni z merili in pogoji za območja s PNRP:

– Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs za območja ZNG z oznako 1 do 6.

– Osrednja območja urbanih naselij z oznako CU za območje obstoječega objekta, ki predstavlja ZNG z oznako 7.

(6) Za območje EUP ZV04 so ne glede na prejšnji odstavek tega člena merila in pogoji glede parcelacije, lege objektov in zasnove komunalne opreme določeni v naslednjih odstavkih tega člena.

(7) Merila glede parcelacije za TZ a v območju ZNG z oznako 1 – 7:

– Območje ZNG z oznako 1 in 2: velikost 1.000,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 3 in 5: velikost 1.600,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Območje ZNG z oznako 4 in 6: velikost 2.000,00 m² (± 25 %), oblika v skladu z grafičnimi usmeritvami.

– Ne glede na prejšnje alineje se ZNG za druge objekte (npr. objekte pogojno dopustnih dejavnosti) oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine.

– Območje ZNG z oznako 7: ZNG se oblikuje tako, da obsega vse potrebne funkcionalne površine.

– Ne glede na prejšnje alineje so merila za parcelacijo za obstoječe objekte določena z merili za parcelacijo za območja s PNRP: Stanovanjske podeželske površine brez kmetij z oznako SKs.

(8) Merila za lego objektov v območju ZNG z oznako 1 do 6 in območju obstoječih objektov: Lega objektov mora upoštevati GL, GM in RL, in sicer:

– Gradnja objektov je dopustna znotraj območja, ki ga omejujejo GM v oddaljenosti 5,00 m od RL.

– GM so določene ob cestah z oznakami C1, C3 in C4.

– GM, ki je določena ob cesti z oznako C1 je oddaljena 15,00 m od osi obstoječe glavne ceste I. reda Zemonska Vaga – Dolnji Zemon.

– RL določajo posamična koridorja za GJI, ki sta določena ob cestama z oznakama C3 in C4.

– RL, ki določajo koridorja GJI v območju cest z oznakama C3 in C4 potekata v oddaljenosti 2,50 m na vsako stran osi navedene ceste.

– Obvezna je enotna postavitev objektov ob posamični dostopni cesti, daljše stranice objektov morajo praviloma biti vzporedne s potekom plastnic oziroma koridorjem cest.

– Pomožni objekti naj nadaljujejo niz ali pa se zgradijo pravokotno na osnovni objekt. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti.

– Ne glede na prejšnje alineje je v primeru nadomestne gradnje objekta, ki predstavlja novogradnjo objekta na stavbišču prej odstranjenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta

(9) Zasnove projektnih rešitev komunalne opreme:

– Območje se napaja preko ceste z oznako C1, notranjo cesto z oznako C2 in dostopnima potema z oznakama C3 in C4.

– Cesta z oznako C1 poteka po osi glavna cesta I. reda Zemonska Vaga – Dolnji Zemon, ki ni predmet obravnave.

– Notranja cesta z oznako C2 se odcepi od ceste z oznako C1 na katero poteka skoraj pravokotno po zemljiščih s parc. št. del 2672, del 2673/1 in del 2671/2 vse k.o. Dolnji Zemon.

– Dostopna pot z oznako C3 se odcepi od notranje ceste z oznako C2 in poteka vzporedno z notranjo cesto z oznako C2, in sicer na oddaljenosti 30,00 m, in sicer vzporedno z delom, ki je skoraj pravokoten na glavno cesto I. reda Zemonska Vaga – Dolnji Zemon.

– Dostopna pot z oznako C4 poteka vzporedno z cesto z oznako C1, in sicer na oddaljenosti v smeri sever – jug od 45,00 m do 55,00 m.

– Načrtovani koridorji cest so določeni s potekom RL in širino koridorjev, določeno v prejšnjem odstavku tega člena.

– Načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje poteka v območju koridorjev cest.

– Mala čistilna naprava se uredi na delu zemljišča s parc. št. del 2672 in del 2673/5 k.o. Dolnji Zemon.

(10) Širina načrtovanih koridorjev določa prečni profil ceste, in sicer:

– Koridor širine 7,00 m: 4,50 m vozišče + 1,20 m pločnik + 2 x 0,50 m brežina.

– Koridor širine 5,00 m: 3,80 m vozišče + 1,20 m pločnik.

(1) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji v tem poglavju so določeni za območje EUP HS01/1, HS01/2, HS01/3 in HS02 (v nadaljnjem besedilu: pPIP Plama).

(2) Grafični del pPIP Plama obsega:

– List 1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,

– List 2: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora,

– List 3.1: Zazidalna oziroma ureditvena situacija z lokacijskimi pogoji in prikazom višinske ureditve,

– List 3.2: Lega objektov na zemljišču z regulacijskimi črtami in tehničnimi elementi za zakoličbo objektov,

– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa in komunalne infrastrukture,

– List 5: Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra.

Območje se deli na EUP:

– HS01/1 s PNRP gospodarske cone z grafično oznako IG predstavlja območje vzdrževanja stanja.

– HS01/2 s PNRP gospodarske cone z grafično oznako IG predstavlja območje novih prostorskih ureditev.

– HS01/3 s PNRP površine cest z grafično oznako PC predstavlja območje javnih in drugih zelenih površin.

– HS02 s PNRP gospodarske cone z grafično oznako IG predstavlja območje novih prostorskih ureditev.

Vplivno območje poleg območja pPIP Plama obsega:

– Območje prometnega priključevanja na glavno cesto G1-7/355 Podgrad – Obrov, in sicer južno od naselja Hrušica in zahodno od naselja Podgrad.

– Zemljišča s parc. št. 3716/13, 3716/14, 3736/2, 3737, 3739/3, 3739/4 vse k.o. Hrušica, ki so zaradi varovalnih zahtev (varstvo velikih zveri), ki izhajajo iz Okoljskega poročila k OPN in Strokovnih podlag za zveri za območje Podgrad – Hrušica (izdelal Hubert Potočnik, oktober 2011) ohranjajo kot gozdna in kmetijska zemljišča.

– Celotno območje občine in regije zaradi zagotovitve površin za gospodarski razvoj ob glavni cesti I. reda v obsegu nad 50,0 ha.

(1) Ureditev območja pPIP Plama obsega:

– Ureditev industrijske cone v območju EUP HS01/1, HS01/2 in HS01/3 kot območja namenjenega predvsem širitvi obstoječe industrijske dejavnosti.

– Ureditev industrijske cone v območju EUP HS02 kot območja namenjenega ureditvi samostojne industrijske cone.

– Ureditev prometnega omrežja.

– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture.

– Okoljevarstvene ukrepe in ureditve.

(2) Prostorske ureditve obsegajo gradnje novih objektov in ureditev, rekonstrukcijo objektov, vzdrževalna dela in odstranitve objektov ter urejanje javnih in drugih zelenih površin.

(1) Primarno načrtovani objekti:

– CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,

– CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

– CC-SI 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,

– CC-SI 12303 Bencinski servisi,

– CC-SI 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,

– CC-SI 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe,

– CC-SI 12420 Garažne stavbe,

– CC-SI 12510 Industrijske stavbe.

– CC-SI 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,

– CC-SI 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,

– CC-SI 12713 Stavbe za spravilo pridelka

– CC-SI 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe

– CC-SI 23020 Energetski objekti,

– CC-SI 23030 Objekti kemične industrije,

– CC-SI 23040 Drugi kompleksni objekti, ki niso uvrščeni drugje.

(2) Sekundarno načrtovani objekti:

– CC-SI 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev

– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.

– CC-SI 12301 Trgovske stavbe.

– CC-SI 12302 Sejemske dvorane, razstavišča.

– CC-SI 12650 Športne dvorane.

– CC-SI 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.

– CC-SI 24110 Športna igrišča in

– CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

(3) Za zagotovite funkcionalnosti območja so načrtovani še objekti:

– CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– CC-SI 22121 Prenosni vodovodi,

– CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

– CC-SI 22130 Prenosna komunikacijska omrežja,

– CC-SI 22210 Distribucijski plinovodi,

– CC-SI 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,

– CC-SI 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

– CC-SI 22223 Vodni stolpi, hidranti in vodnjaki,

– CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– CC-SI 22232 Čistilne naprave,

– CC-SI 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,

– CC-SI 24203 Odlagališča odpadkov.

(1) Obravnavano območje se celovito ureja, in sicer se v območju uredi dve samostojni območji industrijskih con, ki se lahko razvijata kot celota ali kot ločeni enoti.

(2) Zasnova območja je določena z umestitvijo glavnih prometnih povezav na obstoječe višine terena z minimalnimi zemeljskimi posegi, in sicer je predvidena:

– Novogradnja glavne prometnice z oznako DC1 v smeri sever–jug, ki povezuje območje EUP HS02 preko zahodnega roba območja HS01/2 in HS01/1 in obstoječe lokalne ceste Tovarna Plama – G7 z glavno cesto G1-7/355 Podgrad – Obrov.

– Novogradnja glavne prometnice z oznako DC2 v smeri zahod–vzhod, ki povezuje območje EUP HS01/1 in severno polovico EUP HS01/2 z glavno prometnico z oznako DC1 na zahodu in z lokalno cesto G7 – Tovarna Plama na vzhodu.

– Novogradnja glavne prometnice z oznako DC3 v smeri zahod–vzhod.

(3) Zasnova območja:

– Dopušča možnost postopne izgradnje znotraj območja, in sicer dopušča postopno izgradnjo posameznih polj posamezne EUP in tudi posameznih objektov znotraj posameznega polja.

– Z oblikovanjem urbanih robov območja z drevoredi ob glavnih prometnicah z oznako DC1, DC 2 in DC3 tvori zaključeno celoto.

(4) Ureditev območja vključuje:

– Ureditev industrijske cone v območju EUP HS01/1, HS01/2 in HS01/3 kot območja namenjenega širitvi dejavnosti Plame.

– Ureditev industrijske cone v območju EUP HS02 kot območja namenjenega ureditvi samostojne industrijske cone.

– Ureditev prometnega omrežja, in sicer predvsem ureditev obstoječih lokalnih cest, novogradnje glavnih prometnic z oznako DC1, DC 2 in DC3 in novogradnje notranjih povezovalnih cest.

– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture, in sicer predvsem: novogradnja nizkonapetostnega elektroenergetskega daljnovoda in štirih transformatorskih postaj z oznako TP1, TP2, TP3 in TP4, novogradnja distribucijskega vodovodnega omrežja in novogradnja fekalne in meteorne kanalizacije ter dveh čistilnih naprav.

– Ureditev magistralnega vodovodnega omrežja v območju, katerega trasa poteka po sredini območja HS01/1 in severnem obrobju HS01/3, dopustna je tudi potek trase po južnem obrobju območja HS01/2.

– Okoljevarstvene ukrepe in ureditve.

(1) V EUP HS01/1 se načrtuje notranja ureditve in dopolnitev obstoječe strukture obstoječe prostorske ureditve v obsegu, in sicer funkcionalne dopolnitve območja, ki:

– Ne zahtevajo spremembe prometnega režima v območju EUP HS01/2 in HS01/3 in ohranjajo obstoječo lokalno cesto Tovarna Plama – G7 oziroma omogočajo načrtovano rekonstrukcijo ali deviacijo.

– Omogočajo izvedbo 1. faze načrtovanih ureditev v EUP HS01/2 in EUP HS02.

(2) Gabariti:

– Kota gotovega terena je določena s koto nadmorske višine obstoječega terena in sega od 526,00 m n.v. do 530,00 m n.v. (± 1,00 m).

– Dopustne so izravnave terena (vkopi in nasipi) za zagotovitev načrtovanih kot gotovega terena.

– Tlorisni gabariti se prilagajajo obstoječim objektom in tehnologiji dejavnosti.

– Višinski gabariti: največja dopustna višina stavbe je 15,00 m z izjemo objektov, katerih višino določa tehnologija dejavnosti. Dopustna je tudi delno ali popolnoma vkopana klet.

(3) Lega:

– Lega objektov je določena z odmikom objektov od meje EUP HS01/1, ki ne sme biti manjši od 5,00 m z izjemo ukinitve odmika v primeru združevanja načrtovanih objektov v EUP HS01/1 z načrtovanimi objekti v posameznih zazidalnih poljih v EUP HS01/2.

– Dostopi se urede z obstoječe lokalne ceste Tovarna Plama – G7, ki se uredi z deviacijo. Dopustna je ureditev dostopov z notranjih cest v EUP HS01/2 in HS01/1.

(1) V EUP HS01/2 se načrtuje ureditev industrijske cone kot območja primarno namenjenega širitvi dejavnosti Plame, ki je notranje razdeljena v deset zazidalnih polj (v nadaljnjem besedilu: ZP) z možnostjo razširitve za štiri dodatna ZP, sicer:

– Severna polovica v pet ZP različnih širin glede na obstoječ zazidalni vzorec v EUP HS01/1, ki si slede od zahoda proti vzhodu v širini: najmanj 71,00 m, najmanj 184,00 m, 140,00 m, 100,00 m in 95,00 m z različnimi dolžinami od najmanj 41,00 m do 171,00 m.

– V severni polovici se dopušča možnost ureditve dodatnih štirih ZP severno in zahodno od dostopne ceste z oznako DC2.

– Južna polovica v pet ZP načelnih širin 100,00 m ali 140,00 m glede na obstoječ zazidalni vzorec v EUP HS01/1, ki si slede od zahoda proti vzhodu v širini: največ 112,00 m, 140,00 m, 140,00 m, 100,00 m in najmanj 95,00 m z različnimi dolžinami od najmanj 63,00 m do 310,00 m.

– V smeri zahod–vzhod potekata glavni dostopni cesti in sicer na severno in južni meji območja z oznako DC 2 in DC 3 ter dostopna cesta z oznako DC 4.

– Kot del dostopne ceste z oznako DC 4 in del notranje ceste z oznako 2.1 se rekonstruira ali deviira obstoječa lokalna cesta Tovarna Plama – G7.

– Obstoječa notranja ceste, ki povezuje obstoječo lokalno cesto Tovarna Plama – G7 z območjem EUP HS02 se ob izvedbi glavne dostopne ceste z oznako DC 1 uredi kot slepa cesta z obračališčem.

(2) Gabariti:

– Kota gotovega terena ZP je določena s koto nadmorske višine notranjih cest z oznako DC 2.1, DC 2.2, DC 2.3, DC 2.4, DC 2.5 in DC 3.1, DC 3.2, DC 3.3., DC 3.4 s katerih so posamezna zazidalna polja dostopna in sega od 527 m n.v. (± 1,00 m) do 529 m n.v. (± 1,00 m) v večini zazidalnih polj do izjemo ZP z oznako O 22 z koto od 529 m n.v. (± 1,00 m) do 534 m n.v. (± 1,00 m).

– Dopustne so izravnave terena (vkopi in nasipi) za zagotovitev načrtovanih kot gotovega terena.

– Tlorisni gabariti: tipski tlorisni gabarit dimenzij 26,00 m x 45,00 m oziroma 60,00 m (odvisno od širine posameznega zazidalnega polja) pri čemer so največji gabariti določeni z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter minimalnim odmikom od parcelne meje.

– Višinski gabariti: največja dopustna višina stavbe je 15,00 m z izjemo objektov, katerih višino določa tehnologija dejavnosti. Dopustna je tudi delno ali popolnoma vkopana klet.

(3) Lega:

– Lega objektov je določena gradbenimi mejami ob glavnih dostopnih cestah z oznako DC 2 in DC 3 ter ob notranjih cestah z oznako DC 2.1, DC 2.2, DC 2.3, DC 2.4, DC 2.5 in DC 3.1, DC 3.2, DC 3.3., DC 3.4.

– Regulacijske črte ob glavnih dostopnih cestah z oznako DC 2 in DC 3 določajo mejo javnih zelenic, ki leže med cestnim telesom in posameznim zemljiščem namenjenim gradnjam.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebno v okviru zemljišča namenjenega gradnji zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za zaposlene kot obiskovalce.

– Kjer lega objektov ni določena z gradbeno linijo ali gradbeno mejo se upošteva minimalni odmik od parcelne meje 5,00 m.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebo zagotoviti odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

– Dostopi se urede z notranjih cest z oznako DC 2.1, DC 2.2, DC 2.3, DC 2.4, DC 2.5 in DC 3.1, DC 3.2, DC 3.3., DC 3.4 v smeri sever–jug. Ureditev dostopov z glavnih dostopnih cest z oznako DC 2 in DC 3 v smeri zahod–vzhod ni dopustna.

(1) V EUP HS01/3 se načrtujejo predvsem prometne površine v obsegu 45.597,00 m², in sicer:

– Novogradnja glavne dostopne ceste z oznako DC1.

– Ureditev površin za mirujoči promet.

– Novogradnja sekundarno načrtovanih objektov iz 177. člena tega odloka.

(2) Gabariti:

– Kota glavne dostopne ceste je odvisna od obstoječega terena in sicer poteka od kote 541,00 m n.v. (± 1,00 m) na križišču z notranjo cesto z oznako DC 4 do najvišje kote na vrhu hriba 554,00 m n.v. (± 1,00 m) na 530,00 m n.v. (± 1,00 m) na križišču z dostopno cesto z oznako DC 3 in DC 5a.

– Kota gotovega terena obstoječih in načrtovanih površin za mirujoči promet je določena s koto nadmorske višine notranje ceste, ki poteka po robu EUP HS01/2 in HS01/1, in sicer sega od 533,50 m n.v. (± 1,00 m) do 540 m n.v. (± 1,00 m).

– Dopustne so izravnave terena (vkopi in nasipi) za zagotovitev načrtovanih kot gotovega terena.

– Tlorisni gabariti površin za mirujoči promet: so določeni z gabariti obstoječih in načrtovanih pri čemer se načrtovane površine urede vzporedno s terenom v globini največ 16,00 m.

– Tlorisni gabariti stavb: največji tlorisni gabariti so določeni z največjo globino objekta 50,00 m ter minimalnim odmikom od parcelne meje.

– Višinski gabariti: največja dopustna višina stavbe je 15,00 m z izjemo objektov, katerih višino določa tehnologija dejavnosti. Dopustna je tudi delno ali popolnoma vkopana klet.

(3) Lega:

– Lega objektov je določena z minimalnim odmikom od cestnega telesa obstoječe lokalne ceste in notranje ceste v jugozahodnem vogalu območja 5,00 m in največjo globino objekta 50,00 m.

– Minimalni odmik od parcelne meje 5,00 m.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebo zagotoviti odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

– Dostopi se urede z obstoječe lokalne ceste in notranje ceste, ki poteka od obstoječe lokalne ceste do križišča z dostopno cesto z oznako DC1 in DC2 ter DC 5a.

– Ureditev dostopov z dostopne ceste oznako DC 1 ni dopustna.

– Ohranitev gozdnih površin med glavno dostopno cesto z oznako DC 1 in nižje ležečimi površinami objektov.

(1) V EUP HS02 se načrtuje gradnja samostojne industrijske cone v obsegu 222.643,00 m², ki je notranje razdeljena v deset ZP, in sicer:

– Severna polovica v dve ZP širine 105,00 m, eno ZP širine 100,00 m in dve ZP širine 95,00 m s skupno dolžino 220,00 m.

– Južna polovica v dve ZP širine 105,00 m, eno ZP širine 100,00 m in dve ZP širine 95,00 m z dolžino na zahodni meji 62,40 m do dolžine 184,50 m v sredine in dolžine 131,40 m na vzhodni meji.

– V smeri zahod–vzhod potekata glavni dostopni cesti in sicer med južno in severno polovico ter na severni meji z oznako DC 5a in DC 5b.

(2) Gabariti:

– Kota gotovega terena posameznega ZP je določena s koto nadmorske višine notranjih cest z oznako DC 5.1, DC 5.2, DC 5.3, DC 5.4, DC 5.5., DC 5.6, DC 5.7, DC 5.8 in DC 5.9, s katerih so posamezna zazidalna polja dostopna in sega od 530 m n.v. (± 1,00 m) do 535 m n.v. (± 1,00 m) z izjemo ZP z oznako O1 za katerega se kota gotovega terena določi s koto notranje ceste z oznako DC 5.1 in koto dostopne ceste z oznako DC 5a).

– Dopustne so izravnave terena (vkopi in nasipi) za zagotovitev načrtovanih kot gotovega terena.

– Tlorisni gabariti: tipski tlorisni gabarit dimenzij od 30,50 m do 35,50 m (odvisno od širine posameznega zazidalnega polja) x 53,00 m pri čemer so največji tlorisni gabariti določeni z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter minimalnim odmikom od parcelne meje.

– Višinski gabariti: največja dopustna višina stavbe je 15,00 m z izjemo objektov, katerih višino določa tehnologija dejavnosti.. Dopustna je tudi delno ali popolnoma vkopana klet.

(3) Lega:

– Lega objektov je določena z gradbenimi linijami ob dostopnih cestah v smeri zahod–vzhod ter z gradbenimi mejami ob notranjih cestah ter odseku dostopne ceste v smeri sever–jug.

– Regulacijske črte v smeri zahod–vzhod določajo mejo javnih zelenic, ki leže med cestnim telesom in posameznim zemljiščem namenjenim gradnji.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebno v okviru zemljišča namenjenega gradnji zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za zaposlene kot obiskovalce.

– Kjer lega objektov ni določena z gradbeno linijo ali gradbeno mejo se upošteva minimalni odmik od parcelne meje 5,00 m.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebo zagotoviti odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

– Dostopi se urede z notranjih cest z oznako DC 5.1, DC 5.2, DC 5.3, DC 5.4, DC 5.5., DC 5.6, DC 5.7, DC 5.8 in DC 5.9. Dostopi do objektov v ZP z oznako O1 se lahko urede tudi z dostopne ceste z oznako DC 5a.

– Ureditev dostopov z dostopnih cest oznako DC 5a na delu v smeri zahod–vzhod in DC 5b ni dopustna.

(1) Oblikovanje stavb:

– Oblikovanje stranic, ki mejijo na javni prostor, kot glavnih reprezentančnih fasad.

– Energetsko varčno oblikovanje stavb.

– Objekti naj bodo oblikovno enostavni geometrično čistih oblik, tako da tvorijo z ostalimi objekti jasno in berljivo prostorsko kompozicijo. Fasade naj bodo preprosto in čisto oblikovane v kovinski, plastični, lahki betonski ali leseni izvedbi. Pri oblikovanju fasad naj bo poudarjena njihova horizontalna komponenta. Posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene.

– Priporoča se gradnja lahkih montažnih konstrukcij (lahke betonske, jeklene ali lesene konstrukcije v različnih kombinacijah), ki dopuščajo zaželeno fleksibilnost, mobilnost in morebitno reciklažo posameznih objektov.

– Strehe so ravne ali položne eno ali dvokapnice z naklonom največ 12°, tako da se strešine skrijejo za fasadni venec in se s tem iz bližnjih pogledov ustvari vtis ravne strehe. Strešina naj daje videz ravne strehe skrite za fasadni venec ali fasadno ploskev. Na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice.

(2) Dodatna merila za oblikovanje objektov v EUP HS01/3:

– Oblikovanje površin za mirujoči promet objektov v terasah, in sicer oblikovanje teras vzporedno s terenom z vmesnimi ozelenitvami in globini največ 16,00 m.

– Oblikovanje stavb v terasah, in sicer postavitev daljše stranice stavb vzporedno s terenom ali terasasto oblikovanje stavb tako da se ustvari vtis teras vzporednih s terenom.

– Višinske razlike se uporabi kot prednost lokacije kot npr. uporaba obstoječega višinsko razgibanega kamnitega zidu za različne namene: sedenje, premostitev višinskih razlik, razstavni pano …

(3) Oblikovanje urejenih zelenih površin:

– Obvezna je zasaditev drevoredov z visokodebelnim drevjem na javnih zelenicah, ki so določene z regulacijskimi linijami.

– Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru.

– Parkirne površine naj bodo zasenčene z visokodebelnim drevjem in obdane z okrasnimi zelenicami ali živo mejo.

– Območje se opremi z enotno oblikovano urbano opremo (luči, klopi, koši za smeti ...).

(4) Oblikovanje utrjenih površin:

– Za oblikovanje tlakov na obdelanih površinah so dopustni materiali kot so: asfalt v kombinaciji z granitnimi kockami (dopustna kombinacija z asfaltom in betonskimi ploščami), obvezna pa je obroba v kamnu ali betonski robniki.

(5) Izven urejenih zelenih površin se ohrani obstoječi gozd.

V območju pPIP Plama so dopustni pomožni objekti:

– Ograje do višine 1,80 m. Ograje ne smejo ovirati prometne preglednosti.

– Škarpe in podporni zidovi.

– Pešpoti in kolesarske steze.

– Urbana oprema, spominska obeležja in fontane v skladu s pogoji za oblikovanje.

– Izvedba geoloških-geotehničnih vrtin, geosond in drugih toplotnih črpalk za ogrevanje kompleksa.

– Na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice, ki ne smejo izstopati oziroma motiti videza kompleksa.

– Pomožni cestni objekti.

– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in naprave ter priključki.

– Pomožni objekti za spremljanje stanja okolja na nevpadljivih lokacijah.

(1) Območje se priključuje preko:

– Lokalne ceste Tovarna Plama – G7 severno od GC južno od naselja Hrušica,

– Lokalne ceste G7 – Tovarna Plama vzhodno od GC zahodno od naselja Podgrad.

(2) Območje je prometno zasnovano kot dve prometni zanki, ki se na glavno cesto I. reda G1-7/355 Podgrad – Obrov preko obstoječih lokalnih cest priključujejo preko:

– Glavne dostopne ceste z oznako DC 1 na severu.

– Glavnih dostopnih cest z oznako DC 2 in DC 3 na vzhodu.

(3) Prometni zanki tvorijo:

– Glavne dostopne ceste z oznako DC1, DC2, DC3 okoli območja EUP HS01/2, HS01/1 in HS01/3.

– Glavni dostopni cesti z oznako DC 5a in DC 5b okoli območja EUP HS02.

(4) Na glavne dostopne ceste so priključene vse ceste notranje prometne mreže.

(5) Načrtovana prometna ureditev obsega:

– Novogradnjo glavne dostopne ceste z oznako DC1 za potrebe napajanja območja pPIP Plama.

– Novogradnjo glavnih dostopnih cest z oznako DC2, DC3 in DC4 za potrebe napajanja območja EUP HS01/2, HS01/1 in HS01/3.

– Novogradnjo glavnih dostopnih cest z oznako DC 5a in DC 5b za potrebe napajanja območja EUP HS02.

– Vkope in nasipe potrebne za izvedbo glavnih dostopnih cest.

– Ureditev notranje prometne mreže z izravnavami terena, vkopi in nasipi in s površinami za mirujoči in peš promet.

(1) Celotna prometna ureditev je z izjemo priključka glavne dostopne ceste z oznako DC1 na obstoječo lokalno cesto Tovarna Plama – G7 umeščena v območje.

(2) Vse cestne površine so asfaltirane razen parkirnih površin, ki jih je mogoče tudi v tlakovati. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča kombinacija asfalta, betonskih plošč, tlakovcev in granitnih kock.

(3) Nivelete dostopnih cest so z upoštevanjem veljavnih tehničnih elementov v veliki meri prilagojene niveletam terena. Izjeme so deli cest, ki bodo prilagojeni območjem zazidalnih polj.

(4) Glavna dostopna cesta z oznako DC 1 se zaradi zmanjšanja višinskih razlik izvede z večjimi vkopi v teren.

(5) Glavni dostopni cesti z oznako DC 2 in DC 3 se zaradi zmanjšanja višinskih razlik izvedeta z večjimi vkopi v teren in predvsem nasipi.

(6) Karakteristični prečni profili cest predstavljajo asfaltirano vozišče širine 6,00 m z eno ali dvostranskim pločnikom širine 1,50 m. Ob glavnih prometnicah DC1, DC2, DC3 in DC5 je načrtovana obojestranska zasaditev drevoreda z minimalnim odmikom od vozišča 2,00 m. Dopustna je ureditev kolesarskih stez znotraj območja javnih površin neposredno ob cesti ali v območju zelenic.

(7) Površine za mirujoči promet se glede na dejavnost zagotovi v okviru zunanjih ureditev posameznega objekta znotraj posameznega zemljišča namenjenega gradnji.

(8) Javne površine za mirujoči promet osebnih vozil so načrtovane na južnem delu HS01/3, in sicer 136 parkirnih mest, ter 116 parkirnih mest na severnem delu HS02.

(9) Intervencijske poti so zagotovljene v okviru predvidenih prometnic, intervencijske površine pa v sklopu zunanjih ureditev posameznega objekta.

(10) Površine za pešce so urejene kot pločniki ob predvidenih glavnih in notranjih prometnicah.

(11) Uredi se ustrezna prometna oprema in javna razsvetljava.

(1) Načrtuje se komunalno opremljanje območja, in sicer:

– Gradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja,

– Gradnja fekalnega kanalizacijskega omrežja s komunalno čistilno napravo,

– Gradnja meteornega kanalizacijskega omrežja z izvedbo posameznih ponikovalnic oziroma ponikovalnih polj,

– Gradnja elektroenergetskega omrežja z razvodom elektrovoda in javne razsvetljave,

– Gradnja telekomunikacijskega omrežja.

(2) Dopustna je gradnja:

– Plinovodnega omrežja z lokalno plinsko postajo, zgrajene v okviru območja.

– Daljinskega toplotnega ogrevanja iz kotlovnice na biomaso, zgrajene v okviru območja.

(3) Merilni jaški, omarice in priključki komunalnih vodov ter komunalne naprave morajo biti locirani na zemljiških parcelah objektov v oddaljenosti najmanj 1 m od roba vozišča ali 0,5 m od roba pločnika.

(1) V območju pPIP Plama se za odvajanje fekalnih in meteornih vod načrtuje gradnja ločenega kanalizacijskega sistema.

(2) Meteorne vode s strešin predvidenih objektov in z utrjenih površin okoli njih odvajajo v interni meteorni kanalizacijski sistem posameznega zemljišča, ki se zaključi z eno ali več ponikovalnicami oziroma ponikovalnim poljem. Interni meteorni kanalizacijski sistem je v celoti lociran na zemljišču namenjenem gradnji.

(1) V območju pPIP Plama se načrtuje:

– Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja

– Rekonstrukcija obstoječega magistralnega vodovoda.

(2) Vodovodno in hidrantno omrežje se priključita na obstoječe vodovodno omrežje na severnem delu območja HS01/2, dopustna je tudi priključitev na obstoječe vodovodno omrežje na vzhodnem delu HS01/2.

(3) Rekonstrukcija obstoječega magistralnega vodovoda obsega:

– Ukinitev obstoječe trase na obravnavanem območju in

– Ureditev magistralnega vodovodnega omrežja v območju, katerega trasa poteka po sredini območja HS01/1 in severnem obrobju HS01/3. Dopusten je tudi potek trase po južnem obrobju območja HS01/2.

Za elektro oskrbo območja pPIP Plama se načrtuje izgradnja visoko in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja s štirimi novimi transformatorskimi postajami. Glavni priključek na obstoječe visokonapetostno elektroenergetsko omrežje se izvede v neposredni bližini predvidene transformatorske postaje TP 1.

(1) V območju pPIP Plama se načrtuje ureditev telekomunikacijskega omrežja, ki bo potekalo vzporedno s traso elektroenergetskega omrežja.

(2) Priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje je načrtovana na severnem ali vzhodnem delu območja EUP HS01/2.

Na območju pPIP Plama se zagotovi ločeno zbiranje odpadkov s postavitvijo komunalnih kontejnerjev v sklopu posamezne gradbene parcele.

Vsi načrtovani objekti v območju se morajo obvezno v roku 1 leta od izvedbe priključiti na komunalno opremo.

Območje pPIP Plama je v območju podenot razdeljeno na nove zemljiške parcele. Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN.

(1) Dopustna odstopanja so navedena od 173. člena do 197. člena tega odloka.

(2) Poleg odstopanj, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, je dopustna tudi:

– Ureditev EUP HS01/2 kot samostojne industrijske cone v skladu s pogoji za načrtovane objekte, gradnje in dejavnosti.

– Odstopanje od obsega in dimenzij, ki so navedene v prvih odstavkih od 179. člena do 182. člena tega odloka, in sicer do 10 % površine posameznega ZP.

– Združevanje posameznih objektov znotraj posameznega zazidalnega polja do največjih dopustnih velikosti, ki jih določajo gradbene linije in gradbene črte za posamezno zazidalno polje.

– Združevanje sosednih zazidalnih polj v smeri zahod–vzhod kot npr. združitev zazidalnih polj z oznako O3 in O5 v EUP HS02 ali O12 in O 13 v EUP HS01/2.

– Združevanje posameznih zazidalnih polj v severni polovici EUP HS01/2 z območjem EUP HS01/1 vendar le v primeru, da je glavna prometnica z oznako DC2 že zgrajena ob upoštevanju pogojev za faznost izgradnje.

– Združevanje posameznih zazidalnih polj v južni polovici EUP HS01/2 z območjem EUP HS01/1 vendar le v primeru, da je glavna prometnica z oznako DC3 že zgrajena ob upoštevanju pogojev za faznost izgradnje.

– Dodatno deljenje zemljišča namanjenega gradnji v smeri vzporedni z glavno prometnico z oznako DC2 in DC 3 v EUP HS01/2 in v EUP HS02 v smeri zahod–vzhod.

(3) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov pod pogojem, da:

– Bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

– Ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) Faznost izgradnje v območju EUP HS02:

– Dopustna je izgradnja ZP z oznako O5 pred izvedbo glavne prometnice z oznako DC1 in celovitega komunalnega opremljanja območja.

– Dopustna je izgradnja dveh severnih in dveh južnih ZP pred izvedbo celovitega kanalizacijskega sistema z izgradnjo čistilne naprave z oznako ČN 2, in sicer se lahko opremijo z malimi čistilnimi napravami.

(2) Faznost izgradnje v območju EUP HS01/2 – severna polovica:

– Dopustna je izgradnja enega ZP v severni polovici območja EUP HS01/2 pred izvedbo glavne prometnice z oznako DC2 in celovitega komunalnega opremljanja območja.

– Dopustna je izgradnja dveh severnih ZP v severni polovici območja EUP HS01/2 pred izvedbo celovitega kanalizacijskega sistema z izgradnjo čistilne naprave z oznako ČN 1, in sicer se lahko opremijo z malimi čistilnimi napravami.

(3) Faznost izgradnje v območju EUP HS01/2 – južna polovica:

– Dopustna je izgradnja enega zazidalnega polja v južni polovici območja EUP HS01/2 pred izvedbo glavne prometnice z oznako DC3 in celovitega komunalnega opremljanja območja.

– Dopustna je izgradnja dveh severnih ZP v južni polovici območja EUP HS01/2 pred izvedbo celovitega kanalizacijskega sistema z izgradnjo čistilne naprave z oznako ČN 2, in sicer se lahko opremijo z malimi čistilnimi napravami.

(1) Za zagotovitev potrebne količine vode za gašenje požarov se uredi zunanjo hidrantno mrežo, ki v celoti pokriva obravnavano območje v krožni zanki.

(2) Glede na lokacijo, infrastrukturo in vrsto dejavnosti v kompleksu znotraj obravnavane cone ni posebnih zahtev za varstvo okolja pred požarom, če se bo uporabljala kot gasilo izključno voda. V primeru uporabe gasilne pene za gašenje požara, je potrebno peno zadržati na gorečem področju do razgradnje in preprečiti njeno iztekanje v kanalizacijski sistem.

(1) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji v tem poglavju so določeni za območje EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 in MO02 (v nadaljnjem besedilu: pPIP Mola). Grafični del pPIP Mola obsega grafični del za EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 in grafični del za EUP MO02.

(2) Grafični del pPIP Mola za EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 obsega:

– List A_1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,

– List A_2: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora,

– List A_3.1: Zazidalna oziroma ureditvena situacija z lokacijskimi pogoji in prikazom višinske ureditve,

– List A_3.2: Lega objektov na zemljišču z regulacijskimi črtami,

– List A_3.3: Prikaz usmeritev za krajinsko oblikovanje,

– List A_4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa in komunalne infrastrukture,

– List A_5: Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra.

(3) Grafični del pPIP Mola za EUP MO02 obsega:

– List B_1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,

– List B_2: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora,

– List B_3.1: Zazidalna oziroma ureditvena situacija z lokacijskimi pogoji in prikazom višinske ureditve,

– List B_3.2: Lega objektov na zemljišču z regulacijskimi črtami,

– List B_3.3: Prikaz usmeritev za krajinsko oblikovanje,

– List B_4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa in komunalne infrastrukture,

– List B_5: Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra.

(1) Območje EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se deli na podenote:

– MO01/1-1 s PNRP površine za turizem z grafično oznako BT predstavlja območje novih prostorskih ureditev.

– MO01/1-2 s PNRP območje celinskih vod z grafično oznako VC predstavlja površine zelenih in drugih javnih površin (akumulacijsko jezero Mola).

– MO01/2-1 s PNRP površine za turizem z grafično oznako BT predstavlja območje novih prostorskih ureditev.

– MO01/2-2 s PNRP območje celinskih vod z grafično oznako VC predstavlja površine zelenih in drugih javnih površin (akumulacijsko jezero Mola).

– MO01/3 s PNRP območje ostalih prometnih površin z grafično oznako PO predstavlja območje novih prostorskih ureditev.

– MO01/4-1 s PNRP območje drugih urejenih zelenih površin z grafično oznako ZD predstavlja površine vzdrževanja stanja.

– MO01/4-2 s PNRP območje celinskih vod z grafično oznako VC predstavlja površine zelenih in drugih javnih površin (akumulacijsko jezero Mola).

(2) Območje EUP MO02 se deli na podenote:

– MO02/1 s PNRP površine za turizem z grafično oznako BT predstavlja območje delne prenove in novih prostorskih ureditev.

– MO02/2 s PNRP območje celinskih voda z grafično oznako VC predstavlja površine zelenih in drugih javnih površin (akumulacijsko jezero Mola).

Vplivno območje poleg območja pPIP Mola obsega še:

– Območje prometnega priključevanja območja EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 na regionalno cesto R2 404/1379 Podgrad – Ilirska Bistrica, in sicer jugozahodno od naselja Harije.

– Območje prometnega priključevanja območja EUP MO02 na lokalno cesto JP 636250 Velika Bukovica – Soze, in sicer jugozahodno od naselja Soze.

– Območje okolice akumulacijskega jezera.

– Del zemljišča s parc. št. 488/4, 488/3, 493/1, 2381/1, vse k.o. Harije zaradi območja priključevanja na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo – priključek na elektroenergetsko omrežje.

– Celotno območje občine in regije zaradi ureditve turističnega središča, ki vpliva na turistično ponudbo celotne občine in regije.

(1) Ureditev območja pPIP Mola obsega:

– Ureditev osrednjega turističnega in športno-rekreacijskega središča v EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 (osnovno območje Mola),

– Ureditev kampa s čolnarno v EUP MO02 (dopolnilno območje Mola),

– Ureditev prometnega omrežja.

– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture.

– Okoljevarstvene ukrepe in ureditve.

(2) Prostorske ureditve obsegajo gradnje novih objektov in ureditev, delno prenovo objektov (rekonstrukcijo), vzdrževalna dela ter urejanje javnih in drugih zelenih površin.

(1) Primarno načrtovani objekti:

– CC-SI 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev

– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice

– CC-SI 12113 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev

– CC-SI 12420 Garažne stavbe

– CC-SI 24110 Športna igrišča

– CC-SI 24121 Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami

– CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

(2) Sekundarno načrtovani objekti:

– CC-SI 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (konferenčne in kongresne stavbe)

– CC-SI 12301 Trgovske stavbe

– CC-SI 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti

– CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo

– CC-SI 12610 Muzeji in knjižnice

– CC-SI 12650 Športne dvorane

– CC-SI 12730 Kulturni spomeniki

– CC-SI 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje

(3) Za zagotovitev funkcionalnosti območja so načrtovani še objekti:

– CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– CC-SI 21410 Mostovi in viadukti

– CC-SI 21510 Pristanišča in plovne poti

– CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

– CC-SI 22210 Distribucijski plinovodi,

– CC-SI 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,

– CC-SI 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

– CC-SI 22223 Vodni stolpi, hidranti in vodnjaki,

– CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– CC-SI 22232 Čistilne naprave,

– CC-SI 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

V območju pPIP Mola so dopustni pomožni objekti:

– Ograje do višine 1,20 m. Ograje ne smejo ovirati preglednosti.

– Škarpe in podporni zidovi.

– Pešpoti in kolesarske steze.

– Postavitve začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi in sezonskim nakupom npr. sadja, domačih pridelkov ipd.

– Urbana oprema, spominska obeležja in fontane.

– Izvedba geoloških-geotehničnih vrtin, geosond in drugih toplotnih črpalk za ogrevanje kompleksa.

– Na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice.

– Pomožni cestni objekti,

– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in naprave ter priključki.

– Pomožni objekti za spremljanje stanja okolja na nevpadljivih lokacijah.

Seznam načrtovanih parcel v EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3:

Oznaka podenote	Ime načrtovane parcele	Oznaka načrtovane parcele
MO01/1-1	Bazenski kompleks	o1
	Čolnarna s pomolom	o2
	Plaža	z1
	Pomol	z5, z6
	Zelene površine – obala	z7-1, z7-2
	Športne površine	š1
	Zelene površine	z8
	Osrednje zelene površine	z14
	Dovozna cesta s parkiriščem	c3
	Intervencijska pot	c4
	Mala čistilna naprava	i2
MO01/1-2	Vodne površine	z7-3, z7-4, v2
MO01/2-1	Bungalovi	o4, o5, o6, o7, o8, o9, o10, o11
	Pomol	z2, z3, z4
	Zelene površine s programom	z11, z12, z13
	Zelene površine	z16
	Zelene površine – obala	z17-1, z17-2, z17-3
	Povezovalna cesta	c5
MO01/2-2	Vodne površine	z17-4, z17-5, v1
MO01/3	Informacijska točka	o3
	Regionalna cesta	c1
	Glavna dovozna cesta	c2
	Krožišče	k1, k2, k3, k4
	Brežina	z9
	Parkirišče	p1, p2
	Postajališče za avtodome	p3
	Obstoječa cesta	c6-1
	Zelene površine	z15
	Transformatorska postaja	i1
MO01/4-1	Pašnik	z10-1
MO01/4-1	Obstoječa cesta	C6-2
MO01/4-2	Vodne površine	z10-2

(1) Območje je namenjeno turističnim in športnorekreacijskim programom v vseh letnih časih, kar pomeni izvajanje aktivnosti v kompleksu in na zunanjih površinah.

(2) Območje se celovito uredi. Načrtovane ureditve obsegajo celovito ureditev osrednjega turističnega in športno-rekreacijskega središča vključno z vključno z zunanjo ureditvijo in ureditvijo gospodarske javne infrastrukture.

(3) Zasnova osrednjega turističnega in športno-rekreacijskega središča je določena z razmestitvijo glavnih programskih vsebin, ki jih predstavlja bazenski kompleks, kompleks športnih igrišč, namestitveni del in površine za mirujoči promet:

– Bazenski kompleks je umeščen na vizualno najbolj atraktivno jugovzhodno planoto in omogoča funkcijsko povezavo zunanjih kopalnih površin z jezersko obalo in kvalitetno zaznavanje okoliškega prostora.

– Kompleks športnih igrišč je umeščen na dobro dostopno severovzhodno planoto in je namenjen obiskovalcem bazenskega kompleksa in tudi uporabnikom bungalovov ter lokalnim prebivalcem.

– Namestitveni del je umeščen na zahodno planoto, ki se nahaja v neposredni bližini vodnih površin.

– Površine za mirujoči promet so umeščene na severno planoto neposredno ob vhodu v območje.

(4) Ureditev osrednjega turističnega in športno-rekreacijskega središča obsega:

– Ureditev bazenskega kompleksa z notranjim in zunanjim bazenom ter spremljajočo ponudbo.

– Ureditev nastanitvenega dela,

– Ureditev zunanjih športno-rekreacijskih površin s športnimi igrišči,

– Ureditev čolnarne ter šest pomolov z urejenimi dostopi do vode in privezi za čolne,

– Ureditev (javnih) zelenih površin s posameznimi programskimi vsebinami in z ureditvijo dostopov do vode,

– Ureditev rekreacijskih in tematskih peš in kolesarskih poti kot vzpostavitev povezav z dopolnilnim območjem Mola pod Sozami, celotnim območjem jezera in s širšo okolico.

– Ureditev prometnega omrežja, in sicer predvsem ureditev priključka na regionalno cesto R2 404/1379 Podgrad – Ilirska Bistrica in glavne dostopne prometnice s krožiščem ter notranjih povezovalnih cest.

– Ureditev površin za mirujoči promet vključno z ureditvijo postajališča za avtodome.

– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture, in sicer predvsem gradnja nizkonapetostnega elektroenergetskega daljnovoda in transformatorske postaje, distribucijskega vodovodnega omrežja ter fekalne in meteorne kanalizacije s čistilno napravo.

– Okoljevarstvene ukrepe in ureditve.

(1) V območju z oznako o1 se načrtuje gradnja bazenskega kompleksa, ki obsega 500 m² notranjih kopalnih površin in 500,00 m² zunanjih kopalnih površinam in vključuje:

– Majhno dvoransko kopališče z notranjimi kopalnimi površinami v obsegu 500,00 m²,

– Majhno kopališče na prostem z zunanjimi kopalnimi površinami v obsegu 500 m².

– Gostinsko ponudbo z notranjo restavracijo v obsegu 216 m² in zunanjo teraso v obsegu 192 m².

– Ureditev glavnega in servisnega dostopa,

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev intervencijske poti,

– Ureditev parkovnih površin,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti bazenskega kompleksa:

– Kota gotovega terena bazenskega objekta je 441,00 (± 1,00 m) m n.v. na južni strani in 444,00 (± 1,00 m) m n.v. na delu severni strani objekta pri čemer se na severni strani lahko uredi odkop terena v dolžini notranjih kopalnih površin. Teren na vhodni in zahodni strani prehaja z kote 441,00 (± 1,00 m) m n.v. na koto 444,00 (± 1,00 m) m n.v.

– Kota gotovega terena zunanjega bazena je 441,00 (± 1,00 m) m n.v. Kota zunanjih kopalnih površin sega od 441,00 (± 1,00 m) m n.v. na južni strani do 443,00 (± 1,00 m) m n.v. na severni strani.

– Tlorisni gabariti: Dimenzije bazenskega objekta so 36,00,00 m² x 60,00 m². Dimenzije zunanjega bazena so 9,00 m² x 34,50 m².

– Višinski gabariti: dopustna je etažnost objektov do največ (K) + P + 2 pri čemer je največja dopustna višina stavbe 15,00 m. Dopustna je delno ali popolnoma vkopana v delu stavbe, kjer se ne nahaja bazen.

(3) Lega bazenskega kompleksa:

– Lega bazenskega objekta in lega kopališča na prostem z zunanjim bazenom je določena z gradbenimi mejami, pri čemer mora biti daljša stranica bazenskega objekta in zunanjih kopalnih površin praviloma vzporedna s plastnicami terena v smeri severovzhod – jugozahod.

– Ne glede na zgornjo alinejo je lega bazenskega kompleksa in kopališča na prostem z zunanjim bazenom določena z najnižjo dopustno koto objektov (spodnja kota temeljev) to je 437,00 m n.v.

– Glavni dostop oziroma vhod v bazenski kompleks se uredi na severni strani objekta čim bližje dostopni cesti na vzhodni strani objekta. Servisni dostop se uredi na vzhodni strani objekta.

– Intervencijska pot se uredi preko dostopne poti na vzhodni strani po južni strani objekta.

– Poti se navezujejo na povezovalno parkovno.

(4) Oblikovanje:

– Bazenski objekt je zasnovan v dveh etažah. V zgornji etaži se urede vhodni prostori z recepcijo ter restavracija s kuhinjo in teraso na jugovzhodnem vogalu stavbe. V spodnji etaži se uredi celoten program notranjega bazena, ki se poveže z zunanjimi kopalnimi površinami. Na nivoju spodnje etaže se uredi je servisni dostop (npr. za kuhinjo za potrebe restavracije v zgornji etaži).

– Zunanje kopalne površine so zasnovane tako, da se večje višinske razlike uporabi kot prednost lokacije s terasasto ureditvijo površin. Priporoča se uporaba zidu za premoščanja višinskih razlik za različne namene: sedenje, razstavni pano, ustvarjanje intime … Z južne strani se urede povezave z dodatnimi zunanjimi površinami nad jezerom.

(5) Dopustna je ureditev dodatne etaže nad nebazenskim delom objekta, ki lahko služi izvajanjem dejavnosti iz prejšnje alineje ali ureditvi dodatnega namestitvenega dela.

(1) V območju z oznako o2 se načrtuje gradnja čolnarne za shranjevanje in sposojo plovil in vključuje:

– Ureditev objekta čolnarne,

– Ureditev dovoza preko intervencijske poti do čolnarne za dovoz plovil,

– Ureditev rampe za spuščanje čolnov,

– Ureditev pomola za privez plovil,

– Ureditev sprehajalne poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih površin,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in

– Ureditev vodne brežine in jezerskega dna.

(2) Gabariti čolnarne:

– Tlorisni gabariti: Podolgovat tloris. Osnovne stranice so v razmerju od 1:2 in dimenzij 10,00 m x 20,00 m.

– Višinski gabariti: Dopustna etažnost objektov do največ P + M pri čemer je dopustna uporaba podstrešja le za spravilo plovil. Klet ni dopustna.

(3) Lega čolnarne:

– Lega je določena z gradbeno mejo pri čemer mora biti daljša stranica praviloma vzporedna s plastnicami terena v smeri severovzhod – jugozahod.

– Ne glede na zgornjo alinejo je lega čolnarne na južni strani omejena z vodnimi površinami oziroma pasom priobalnega zemljišča, v katerega ne sme poseči.

(4) Oblikovanje čolnarne:

– Čolnarna je zasnovana tako, da z daljšo stranico sledi plastnicam terena in se odprte proti vodnemu robu.

– Na severovzhodni strani čolnarne se ohrani obstoječa vegetacija oziroma se zasadi nova avtohtona drevesa.

(1) V območju z oznako o3 se načrtuje gradnja objekta osrednje turistične informacijske točke za potrebe turističnih informacij celotne občine in širše regije. V objektu je dopustna vzpostavitev izposojevalnice koles oziroma drugih športno rekreacijskih rekvizitov, prodajalne spominkov in drugih avtohtonih izdelkov ter recepcija za postajališče avtodomov ali bungalovov. Poleg objekta se načrtuje:

– Ureditev vstopne ploščadi z glavnim vhodom v kompleks,

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih površin in

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti objekta osrednje turistične informacijske točke:

– Tlorisni gabariti: Podolgovat tloris. Osnovne stranice so v razmerju od 1:2 in dimenzij 10,00 m x 20,00 m.

– Višinski gabariti: Dopustna je delno ali popolnoma vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + M pri čemer je dopustna uporaba podstrešja le za shrambo.

(3) Lega objekta:

– Lega je je določena z gradbeno mejo pri čemer mora biti daljša stranica praviloma vzporedna s plastnicami terena v smeri severozahod – jugovzhod.

(4) Oblikovanje:

– Objekt se odpre proti vstopni ploščadi.

– Dopustna je postavitev ene osrednje ali več skulptur na ploščadi.

(1) V območjih z oznako o4 in o5, o6 in o7, o8 in o9, o10 in o11 se načrtuje gradnja namestitvenega dela, ki vključuje:

– Ureditev 69 bungalovov (276 prenočišč) pri čemer je dopustna ureditev dvoposteljnih sob v bungalovih in

– Preoblikovanje terena,

– Ureditev sprehajalne poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin in

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti namestitvenega dela:

– Kota terena se prilagaja naravno oblikovanemu terenu.

– Nastanitveni del obsega novogradnjo štirih sklopov bungalovov v skupnem obsegu 69 enot, in sicer obsega prvi sklop 20 enot, drugi sklop 15 enot, tretji sklop 14 enot in četrti sklop 20 enot.

– Tlorisni gabariti: osnovna enota dimenzij 5,00 m x 6,00 m pri čemer je obvezno združevanje 2 ali 3 osnovnih enot bungalovov v 1 objekt.

– Osnovni tipi bungalovov so: bungalov za 3 ali 4 osebe (+ 2 pomožni ležišči), 2 dvoposteljni sobi, bungalov za 6 oseb (+ 2 pomožni ležišči). Dopustni so tipi bungalovov za 2 osebi ali več kot 6 oseb.

– Višinski gabariti: Dopustna je delno ali popolnoma vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 ali (K) + P + 1M pri čemer je največja dopustna višina stavbe 9,00 m.

(3) Lega:

– Prvi sklop bungalov se uredi na območju z oznako o4 in o5.

– Drugi sklop bungalov se uredi na območju z oznako o6 in o7.

– Tretji sklop bungalov se uredi na območju z oznako o8 in o9.

– Četrti sklop bungalov se uredi na območju z oznako o10 in o11.

– Lega objektov je določena z gradbeno mejo pri čemer mora biti daljša stranica posameznega objekta vzporedna z notranjo povezovalno cesto in plastnicami terena.

– Med tretjim (območji z oznako o8 in o9) in četrtim sklopom (območji z oznako o10 in o11) je obvezen minimalni odmik med objekti 18,00 m.

– Preoblikovanje terena na jugovzhodni strani območja z oznako o8 in o9.

(4) Oblikovanje:

– Posamezne osnovne enote bungalovov se združujejo v en objekt.

– Preoblikovanje terena se izvede sonaravno v mehkih, valovitih oblikah.

(5) Dopustna je ureditev namestitvenega dela v smislu tematskega parka z oblikovalskim principom, ki bo izhajal iz vsebine tematskega parka (npr.: vkopane stavbe, izvedba zelenih streh, izvedba t. i. naravnih hiš …) in izvedbo komunalne opreme na način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglašajo pristojni upravljavci gospodarske javne infrastrukture.

(1) V območje z oznako š1 se načrtuje ureditev zunanjih športnih površin, ki vključuje:

– Ureditev kompleksa športno-rekreacijskih površin v obsegu: eno igrišče za košarko, dve igrišči za tenis in eno igrišče za odbojko,

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Preoblikovanje terena,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin in

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti igrišč:

– Kota terena se prilagaja naravno oblikovanemu terenu, katerega kota je od 440,00 (± 1,00 m) m n.v. do 445,00 (± 1,00 m) m n.v. Teren med igrišči se preoblikuje z manjšimi sonaravno urejenimi terasami.

– Tlorisni gabariti: Ureditev športnih igrišč za tenis, odbojko in košarko v skladu s veljavnimi predpisi in standardi.

– Višinski gabariti: /

(3) Lega športnih igrišč:

– Lega je določena z mejami načrtovane parcele.

– Lega posameznih igrišč se prilagaja terenu.

(4) Oblikovanje:

– Uporablja se standardna oprema in tlakovanje za športna igrišča.

– Tribune za spremljanje iger na športnih igriščih se oblikuje po obstoječih ali oblikovanih terasah terena.

(1) V območjih z oznako p1, p2 in p3 se načrtuje gradnja površin za mirujoči promet, ki obsegajo:

– Ureditev javnih površin za mirujoči promet v obsegu 74 parkirnih mest na območju z oznako p1.

– Ureditev dodatnih površin za mirujoči promet v obsegu 158 parkirnih mest na območju z oznako p2.

– Ureditev postajališča za avtodome v obsegu 24 parkirnih mest in ureditev servisnega platoja za komunalno oskrbo avtodomov na območju z oznako p3.

– Ureditev parkovnih površin z enotno urbano opremo.

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti:

– Javne površine za mirujoči promet dimenzij 34,00 m x 48,00 m.

– Dodatne površine za mirujoči promet v dveh poljih dimenzij 34,00 m x 48,00 m in 66,65 m x 34,00 m.

– Ureditev postajališča za avtodome dimenzij 28,10 m x 48,00 m (oziroma 73,45 m).

(3) Lega objekta:

– Lega je je določena z gradbenimi mejami in mejami načrtovanih parcel.

(4) Dopustna je postavitev ene osrednje ali več skulptur v parkovnih površinah.

(1) V območjih z oznako p1, p2 in p3 se načrtuje gradnja površin za mirujoči promet, ki obsegajo še:

– Novogradnjo glavne dovozne ceste z oznako c-2,

– Novogradnjo krožišča z oznako k-1 s priključki z oznako k-2, k-3 in k-4 za dovozne ceste notranje prometne mreže.

– Novogradnjo notranje prometne mreže z gradnjo dovozne ceste s parkirišči z oznako c3 in dovoznih cest z oznako c4 in c5,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Del regionalne ceste R2 404/1379 Podgrad – Ilirska Bistrica je vključen v območje, ker se nahaja v vplivnem območju pPIP Mola.

(3) Gabariti so določeni v zasnovi projektnih rešitev prometne infrastrukture, določenih v -u in 233. členu tega odloka.

(4) Lega objekta je določena z mejami načrtovanih parcel.

(1) V območjih z oznako i1 in i2 se načrtuje gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo:

– Gradnjo trafopostaje na območju z oznako i1.

– Gradnjo komunalne čistilne naprave v obsegu 500 PE območju z oznako i2.

– Ureditev parkovnih površin z enotno urbano opremo.

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti so določeni v:

– Zasnovi projektnih rešitev infrastrukture za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, določenih v 235. členu in 236. členu tega odloka.

– Zasnovi projektnih rešitev za visoko in nizkonapetostne elektroenergetske razvode, določenih v 235. členu in 238. členu tega odloka.

(3) Lega objekta je je določena z mejami načrtovanih parcel.

(1) V območju z oznako z1 se načrtuje ureditev plaže, ki vključuje:

– Ureditev prostorov za sončenje z dvema ploščadama za sončenje.

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev dostopa do obale,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin in

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti:

– Kota terena se prilagaja naravno oblikovanemu terenu, katerega kota je od 439,00 (± 1,00 m) m n.v. do 438,00 (± 1,00 m) m n.v.

– Tlorisni gabariti:. Širina posamezne ploščadi za sončenje je največ 3,00 m.

– Višinski gabariti: višina objektov je največ 1,00 m nad koto terena.

(3) Lega prostorov za sončenje:

– Lega je določena z mejo načrtovanih parcel in z regulacijskimi linijami, ki so določene glede na rob obstoječe vegetacije, glede na koto terena, reliefni rob ali glede na potrebe prebojev čistin ali vzpostavitve visokorasle vegetacije kot zaščita in bariera med prostori.

– Lega objektov se praviloma prilagaja plastnicam terena, severna koti 439,00 (± 1,00 m) m n.v., južna koti 438,00 (± 1,00 m) m n.v.

(4) Oblikovanje:

– Dve višinsko ločeni ploščadi, ki praviloma sledita plastnicam terena.

(1) V območjih z oznako z2, z3, z4, z5 in z6 se načrtuje gradnja pomolov, ki vključuje:

– Ureditev šest pomolov z urejenimi dostopi do vode in privezi za čolne,

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (elektroenergetsko omrežje) in

– Ureditev vodne brežine in jezerskega dna.

(2) Gabariti pomolov:

– Tlorisni gabariti:. Širina pomola je najmanj 3,00 m. Posamezni kraki pomola so lahko ožji v primeru razvejanega pomola. Dolžina pomola ob obali je omejena z mejami načrtovane parcele.

– Dopustna je postavitev enega večjega ali več manjših pomolov na posamezni načrtovani parceli za gradnjo pomolov.

(3) Lega pomolov:

– Lega je določena z mejo načrtovanih parcel in z regulacijskimi linijami, ki so določene glede na rob obstoječe vegetacije, glede na koto terena, reliefni rob ali glede na potrebe prebojev čistin ali vzpostavitve visokorasle vegetacije kot zaščita in bariera med prostori.

– Lega objekta se praviloma prilagaja po plastnicah terena.

(1) V območjih z oznako z7-1, z7-2, z8, z11, z12, z13, z14, z15, z16, z17-1, z17-2 in z17-3 se načrtuje ureditev zelenih površin, ki vključuje:

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin.

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in

– Ureditev vodne brežine in jezerskega dna.

(2) Lega:

– Lega je določena z mejo načrtovanih parcel in z regulacijskimi linijami, ki so določene glede na rob obstoječe vegetacije, glede na koto terena, reliefni rob ali glede na potrebe prebojev čistin ali vzpostavitve visokorasle vegetacije kot zaščita in bariera med prostori.

– Osrednja zelena površina je določena v območju z oznako z14.

– Obvezna je izvedba preboja v širini najmanj 35,00 m in s tem odprtje prostora proti vodni gladini na načrtovani parceli z oznako z7-2 in z16.

– Določen je pas priobalnega zemljišča v širini 5,00 m od vodnih površin.

– Obvezna je umestitev programskih vsebin (npr. ureditev otroškega igrišča, šah na tleh, uta za počitek in branje, knjižnica na prostem, športna igrala za starejše, forma viva na prostem, opazovalnica za ptiče ...) znotraj območij z oznako z11, z12 in z13.

(3) Oblikovanje urejenih zelenih površin:

– Obvezna je ohranitev oblikovanja osrednje zelene površine s čistino in z obstoječim visokoraslim samostoječim drevesom, ki stoji na previsu proti jezeru. Obstoječe drevo se ohrani ali nadomesti z avtohtonim drevesom mogočne visoke rasti.

– V območjih z oznako z7-1, z7-2, z17-1, z17-2 in z17-3 je obvezno varovanje zelene obvodne površine pri čemer je dopustno utrditi vodne brežine in obvezno ohraniti razgibanost terena.

(1) V območju z oznako z9 se načrtuje nasip oziroma preoblikovanje terena zaradi načrtovane glavne dovozne ceste na parceli z oznako c2.

(2) Lega:

– Nasip se uredi v dveh nivojih, in sicer se prvi nivo neposredno na južni strani ceste cesti, drugi nivo nasipa poteka med prvim nivojem in obstoječim terenom.

(3) Oblikovanje:

– Lokacijski pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko oblikovanje, določeni v 220. členu in 221. členu tega odloka.

– Prvi nivo nasipa predstavlja gradbeno inženirski objekt z dopustnim naklonom v razmerju 1:1,5 do 1:2 z dopustno izvedbo s kamnitim opornim zidom.

– Drugi nivo nasipa je obvezno blažjega naklona v razmerju najmanj 1:3. Nasip se oblikuje sonaravno, utrdi proti eroziji in zatravi. Oblikovanje nasipa posnema značilnosti že obstoječega razgibanega terena.

– Znotraj območja se avtohtone vegetacijske mase oblikujejo v nepravilnih gručah.

V območju z oznako z10-1 se ohranjajo zelene površine kot pašnik za drobnico vključno z obstoječim objektom, ki se lahko ohrani.

(1) V območjih z oznako z7-3, z7-4, z10-2, z17-4, z17-5 ter v1 in v2 se načrtuje ureditev vodnih površin, in sicer:

– Ureditev obvodne brežine.

– Nihanje gladine vode se ustavi na koti 433,00 m n.v.

– Poglobitev in čiščenje jezerskega dna v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Gabariti:

– Gladina jezera se ustavi na koti terena 433,00 nmv. Kota višine gladine vode se lahko spremeni zaradi drugih tehnološko – tehničnih zahtev. Višina vode lahko niha do največ ± 0,50 m.

(3) Lega:

– Lega je določena z mejami načrtovanih parcel.

(4) Oblikovanje:

– Dno akumulacijskega jezera se očisti in po potrebi poglobi v skladu s pogoji upravljavca vodnih površin.

– Brežine se ureja sonaravno. Deloma je dopustna preureditev obale z brežino nižjega naklona in utrjene z rečnim agregatom oziroma kamni.

– Obala jezera se uredi kot javno dostopna površina.

(1) Oblikovanje stavb v EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3:

– Energetsko varčno oblikovanje stavb.

– Objekti naj bodo oblikovno enostavni geometrično čistih oblik, tako da tvorijo z ostalimi objekti jasno in berljivo prostorsko kompozicijo. Fasade se preprosto in čisto oblikujejo s pretežno uporabo avtohtonih materialov kot npr. les in kamen.

– Posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene.

– Uporaba svetlečih materialov ni dopustna.

– Dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje.

(2) Strehe so v posameznem programskem sklopu enotno oblikovane, in sicer so dopustne:

– Ravne ali položne eno ali dvokapnice ali

– Kombinacija ravne strehe in položne dvokapnice.

(3) Na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice, ki ne smejo izstopati oziroma motiti videza kompleksa.

(4) Oblikovanje pomolov:

– Pomoli služi kot povezovalna ploščad med vodno gladino in čolnarno. Kraki na pomolu se razgibano raztezajo nad vodno gladino.

– Pomoli se urede na lesenih pilotih, nosilna konstrukcija je dopustna tudi v jekleni izvedbi.

– Obvezno enotno oblikovanje pomolov in sprehajalnih poti.

– Pomoli so opremljeni z urbano opremo (klopi, koši za smeti …).

– Pomoli se ne smejo osvetljevati.

(1) Krajinska ureditev izhaja iz obstoječih prostorskih kakovosti kot so reliefno razgiban teren, bogat obvodni prostor, obstoječa drevnina (gozd) in obstoječa čistina (travnik) in obstoječe manjše jase med visokoraslo drevnino, ki ponujajo bogato in intimno doživljanje prostora.

(2) Oblikovanje urejenih zelenih površin:

– Parkovne površine se oblikujejo z redčenjem obstoječih gozdnih površin na način, da se v čim večji meri ohrani obstoječe drevje oziroma se zasadi novo drevje izključno avtohtone vrste. Vegetacijske mase se oblikujejo v nepravilnih gručah.

– Drevorede se zasadi z avtohtonimi visokodebelnimi listavci.

– Teren se sonaravno oblikuje z ureditvijo več brvi med reliefnimi zajedami, ki povezujejo sprehajalne poti.

– Večje višinske razlike in razgiban teren se uporabi kot prednost lokacije kot npr. brv, terase ...

– Gozdne površine se v območju urejenih zelenih površin skrči oziroma zredči. Obstoječe drevje se ohrani v čim večji meri oziroma se zasadi novo drevje izključno avtohtone vrste. Znotraj območja se vegetacijske mase oblikujejo v nepravilnih gručah.

– Uredi se posamezne elemente parkovne ureditve vključno z igrali. Posamezna igrala se uredi tudi ob športnih igriščih.

– Območje se opremi z enotno oblikovano urbano opremo (luči, klopi, igrala, koši za smeti ...).

– Urbana oprema se oblikuje enotno za celotno območje vključno z enotnim oblikovanje pomolov in sprehajalnih poti.

– Brežine nad jezerom se ureja sonaravno in le tam, kjer je to potrebno zaradi oteženega dostopa pri čemer se lahko dostop do vode oblikuje kot stopnice.

– Pomoli so opremljeni z urbano opremo (klopi, koši za smeti …).

– Pomoli se ne smejo osvetljevati.

(3) Oblikovanje utrjenih površin:

– Pešpoti, tematske peš in kolesarske poti so mehkih, valovitih oblik in služi za povezavo med zunanjimi ureditvami in objekti (parkirišče, bazenski kompleks, bungalovi, pomoli, otroško igrišče, športna igrišča, brv ...).

– Pešpoti, tematske peš in kolesarske poti so praviloma oblikovane po plastnicah terena.

– Tlakovanje sprehajalne poti upošteva pomen, funkcionalnost in povezanost zunanjih površin z različnimi vsebinami in notranjih programskih vsebin.

– Tlaki se preprosto in čisto oblikujejo s pretežno uporabo avtohtonih materialov kot npr. les in kamen. Posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene. Uporaba svetlečih materialov ni dopustna.

– Dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje.

– Izven urejenih zelenih površin se ohrani obstoječi gozd.

Seznam načrtovanih parcel v območju:

Oznaka podenote	Ime načrtovane parcele	Oznaka načrtovane parcele
MO02/1	Informacijska točka_ TIC	o1
	Ribiška koča	o2
	Čolnarna s pomolom	o3
	Kamp	k1, k2
	Pomol	z3, z4, z5
	Zelene površine – obala	z1-1, z1-2, z2-1
	Dovozna cesta, parkirišča	c1
	Povezovalna cesta	c2, c3, c4,
	Parkirišče	p1
	Mala čistilna naprava	i1
MO02/2	Vodne površine	z1-3, z1-4, z1-5, z1-6, z2-2

(1) Območje MO02 je namenjeno turističnim in športnorekreacijskim programom predvsem v poletnem letnem času, kar pomeni izvajanje aktivnosti v objektih in na zunanjih površinah.

(2) Območje se celovito uredi. Načrtovane ureditve obsegajo celovito ureditev dopolnilnega turističnega in športno-rekreacijskega središča vključno z zunanjo ureditvijo in ureditvijo gospodarske javne infrastrukture.

(3) Zasnova dopolnilnega turističnega in športno-rekreacijskega središča je določena z razmestitvijo glavnih programskih vsebin, ki jih predstavlja osrednji turistično-informacijski objekt (v nadaljnjem besedilu: TIC) in kamp:

– Glavne programske vsebine – kamp je umeščen na zgornjo dokaj ravno teraso,

– Osrednji objekt TIC s parkirišči ob križišče poti v neposredno bližino Ribiške koče in

– Dodatna parkirišča ob cesti iz naselja Soze k kampu.

(4) Ureditev dopolnilnega turističnega in športno-rekreacijskega središča pod Sozami z ureditvijo posameznih programskih sklopov obsega:

– Ureditev osrednjega objekta TIC s parkirišči,

– Ureditev nastanitvenega dela z ureditvijo kampirnih mest in z ureditvijo hišic na drevesih,

– Ureditev čolnarno s štirimi prostorsko ločenimi pomoli ter z urejenimi dostopi do vode in privezi za čolne,

– Razširitev gostinske ponudbe v Ribiški koči,

– Ureditev javnih (zelenih) površin (s posameznimi programskimi vsebinami) in dostopov do vode,

– Ureditev rekreacijskih ter tematskih peš in kolesarskih poti kot povezav z znotraj območja z osnovnim območjem Mola, celotnim območjem jezera in širšo okolico.

– Ureditev prometnega omrežje, in sicer predvsem rekonstrukcija glavne dostopne lokalne prometnice ter notranjih povezovalnih cest in novogradnja parkirišč.

– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture in sicer predvsem gradnja nizkonapetostnega elektroenergetskega daljnovoda, distribucijskega vodovodnega omrežja ter fekalne in meteorne kanalizacije ter čistilne naprave.

– Okoljevarstvene ukrepe in ureditve.

(1) V območju z oznako o1 se načrtuje gradnja osrednjega objekta TIC, ki združuje več vsebin:

– Turistično-informacijsko dejavnost,

– Informacije v zvezi s čolnarno,

– Recepcijo kampa,

– Zagotovitev javnih sanitarij in sanitarij kampa

– Manjšo kavarnico.

(2) V območju z oznako o1 se uredi še:

– Posamezni elementi parkovne ureditve z umestitvijo posameznih programskih vsebin (npr. ureditev otroškega igrišča, forma viva na prostem ...)

– Enotno oblikovano urbano opremo (luči, klopi, igrala, koši za smeti ...).

– Priključke na gospodarsko javno infrastrukturo.

(3) Gabariti objekta TIC:

– Tlorisni gabariti: Podolgovat kompleks sestavljen iz dveh objektov kvadratnega tlorisa, katerega dimenzij so 2 x (10,00 m x 10,00 m.)

– Višinski gabariti: Dopustna je delno ali popolnoma vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + M.

(4) Lega objekta:

– Lega je je določena z območjem parcele pri čemer mora biti daljša stranica postavljena v smeri zahod – vzhod.

(5) Oblikovanje:

– Objekt se odpre proti vstopni ploščadi.

– Dopustna je postavitev ene osrednje ali več skulptur na ploščadi.

(1) V območju z oznako o2 se načrtuje razvoj programa Ribiškega doma Soze, ki vključuje:

– Dopolnitev obstoječe ponudbe z razširitvijo gostinske ponudbe Ribiške koče, in sicer z novogradnjo objekta. V objektu je dopustna vzpostavitev izposojevalnice koles oziroma drugih športno rekreacijskih rekvizitov, prodajalne ribiške opreme, spominkov in drugih avtohtonih izdelkov. Poleg objekta se načrtuje:

– Ureditev vstopne ploščadi

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti:

– Tlorisni gabariti: Novogradnja objekta dimenzij 10,00 m x 10,00 m. Osnovne stranice obstoječega in načrtovanega objekta so v razmerju od 1:2 in tvorijo podolgovat tloris.

– Višinski gabariti: Dopustna je delno ali popolnoma vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + M pri čemer višinski gabariti ne smejo preseči gabaritov obstoječega objekta.

(3) Lega objekta:

– Lega objektov je določena z gradbeno mejo.

(4) Oblikovanje:

– Obstoječi objekt in novogradnja se oblikuje enotno.

– Objekt se odpre proti vodnim površinam.

(5) V novogradnji poleg Ribiškega doma Soze je dopustna vzpostavitev izposojevalnice koles oziroma drugih športno rekreacijskih rekvizitov, prodajalne ribiške opreme, spominkov in drugih avtohtonih izdelkov.

(1) V območju z oznako O3 se načrtuje gradnja čolnarne za shranjevanje in sposojo plovil in vključuje:

– Ureditev objekta čolnarne,

– Ureditev rampe za spuščanje čolnov,

– Ureditev pomola za privez plovil,

– Ureditev sprehajalne poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih površin,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in

– Ureditev vodne brežine in jezerskega dna.

(2) Gabariti čolnarne:

– Tlorisni gabariti: Podolgovat tloris. Osnovne stranice so v razmerju od 1:2 in dimenzij 10,00 m x 20,00 m.

– Višinski gabariti: Dopustna etažnost objektov je P pri čemer je dopustna uporaba podstrešja le za spravilo plovil. Klet ni dopustna.

(3) Lega čolnarne:

– Lega je določena z gradbeno mejo pri čemer mora biti daljša stranica praviloma vzporedna s plastnicami terena v smeri severozahod – jugovzhod.

– Ne glede na zgornjo alinejo je lega čolnarne na južni strani omejena z vodnimi površinami.

(4) Oblikovanje čolnarne:

– Čolnarna je zasnovana tako, da z daljšo stranico sledi plastnicam terena in se odprte proti vodnemu robu.

– Na vzhodni strani čolnarne se ohrani obstoječa vegetacija oziroma se zasadi nova avtohtona drevesa.

(1) V območjih z oznako K1 in K2 se načrtuje ureditev kampa, ki vključuje:

– Ureditev šotorišč za 33 parcel in ureditev 8 parcel za avtodome,

– Ureditev hišic na drevesu,

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin in

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Gabariti: Površina šotorišč se prilagaja reliefu pri uporabi osnovnih tipov parcel:

– manjša šotorišča površine 30,00 m² in dimenzij 5,00 m x 6,00 m.

– velika šotorišča površine 64,00 m² in dimenzij 8,00 m x 8,00 m.

– parkirišče za avtodome površine 64,00 m² in dimenzij 8,00 m x 8,00 m.

(3) Lega:

– Lega je določena z mejo načrtovanih parcel in z regulacijskimi linijami, ki so določene glede na rob obstoječe vegetacije, glede na koto terena, reliefni rob ali glede na potrebe prebojev čistin ali vzpostavitve visokorasle vegetacije kot zaščita in bariera med prostori.

– V območju z oznako k1 se uredijo lesene hišice na visokodebelnih drevesih, šotorišča za šotore manjše velikosti ob cesti z oznako c-2 in manjša šotorišča v dveh gručah ob cesti z oznako C3.

– V območju z oznako K2 se uredijo šotorišča na treh obstoječih terasah namenjena večjim šotorom z izjemo srednje terase, ki je namenjena avtodomom in servisu z vso potrebno infrastrukturo, ki jo avtodomi potrebujejo: priklop na elektriko in pitno vodo ter jašek za odpadno vodo.

– Sanitarije in druge oskrbno servisne potrebe kampa se uredi v načrtovanem objektu TIC v območju z oznako o1.

(4) Oblikovanje urejenih zelenih površin:

– Lokacijski pogoji za oblikovanje objektov in lokacijski pogoji za krajinsko oblikovanje, določeni v 231. členu tega odloka.

– Šotorišča se utrdi in zazeleni.

– Brežine se utrdi z zatravitvijo, dopustna je utrditev s suhim kamnitim zidom.

– Hišice na drevesu so postavljene na svojo samostojno leseno konstrukcijo, hkrati pa je v čim večji meri stisnjena k drevesu. V kolikor drevesa prenesejo dodatno obremenitev se hišico lahko postavi na drevo.

– Šotorišča in hišice na drevesu se po potrebi komunalno opremijo.

(1) V območjih z oznako z3, z4 in z5 se načrtuje gradnja pomolov, ki vključuje:

– Ureditev treh pomolov z urejenimi dostopi do vode in privezi za čolne,

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin,

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (elektroenergetsko omrežje) in

– Ureditev vodne brežine in jezerskega dna.

(2) Gabariti pomolov:

– Tlorisni gabariti: Širina pomola je najmanj 3,00 m. Posamezni kraki pomola so lahko ožji v primeru razvejanega pomola. Dolžina pomola ob obali je omejena z mejami načrtovane parcele.

– Dopustna je postavitev enega večjega ali več manjših pomolov na posamezni načrtovani parceli za gradnjo pomolov.

(3) Lega pomolov:

– Lega je določena z mejo načrtovane parcele.

– Lega objekta se prilagaja po plastnicah terena.

(1) V območjih z oznako z1-1, z1-2 in z2-1 se načrtuje ureditev zelenih površin, ki vključuje:

– Ureditev sprehajalnih poti z enotno urbano opremo,

– Ureditev parkovnih, gozdnih in travniških površin.

– Ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in

– Ureditev vodne brežine in jezerskega dna.

(2) Lega:

– Lega je določena z mejo načrtovanih parcel in z regulacijskimi linijami, ki so določene glede na rob obstoječe vegetacije, glede na koto terena, reliefni rob ali glede na potrebe prebojev čistin ali vzpostavitve visokorasle vegetacije kot zaščita in bariera med prostori.

– Določen je pas priobalnega zemljišča v širini 5,00 m od vodnih površin.

(3) Oblikovanje urejenih zelenih površin:

– V območju parcel je obvezno varovanje zelene obvodne površine vključno z dopustno utrditvijo vodne brežine in ohranitvijo razgibanosti terena.

(1) V območjih z oznako z1-3, z1-4, z1-5, z1-6 in z2-2 se načrtuje ureditev vodnih površin, in sicer:

– Ureditev obvodne brežine.

– Nihanje gladine vode se ustavi na koti 433,00 m n.v.

– Poglobitev in čiščenje jezerskega dna.

(2) Gabariti:

– Gladina jezera se ustavi na koti terena 433,00 m n.v. Kota višine gladine vode se lahko tudi spremeni zaradi drugih tehnološko-tehničnih zahtev. Višina vode sme nihati do ± 0,50 m.

(3) Lega:

– Lega je določena z mejami načrtovanih parcel.

(4) Oblikovanje:

– Dno akumulacijskega jezera se očisti in po potrebi poglobi v skladu s pogoji upravljavca vodnih površin.

– Brežine se ureja sonaravno. Deloma je dopustna preureditev obale z brežino nižjega naklona in utrjene z rečnim agregatom oziroma kamni.

– Obala jezera se uredi kot javno dostopna površina.

(1) Oblikovanje stavb v EUP MO02:

– Energetsko varčno oblikovanje stavb.

– Objekti naj bodo oblikovno enostavni geometrično čistih oblik, tako da tvorijo z ostalimi objekti jasno in berljivo prostorsko kompozicijo. Fasade naj bodo preprosto in čisto oblikovane z pretežno uporabo avtohtonih materialov kot npr. les in kamen.

– Posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene.

– Uporaba svetlečih materialov ni dopustna.

– Dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje.

(2) Strehe so v posameznem programskem sklopu enotno oblikovane, in sicer so dopustne:

– Ravne ali položne eno ali dvokapnice ali

– Strme dvokapnice ali

– Kombinacija ravne strehe in položne ali strme dvokapnice.

(3) Na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice, ki ne smejo izstopati oziroma motiti videza kompleksa.

(4) Oblikovanje pomolov:

– Pomoli služi kot povezovalna ploščad med vodno gladino in čolnarno. Kraki na pomolu se razgibano raztezajo nad vodno gladino.

– Pomoli se urede na lesenih pilotih, nosilna konstrukcija je dopustna tudi v jekleni izvedbi.

– Obvezno enotno oblikovanje pomolov in sprehajalnih poti.

– Pomoli so opremljeni z urbano opremo (klopi, koši za smeti …).

– Pomoli se ne smejo osvetljevati.

(1) Dovoz v območje se uredi z regionalne ceste R2 404/1379 Podgrad – Ilirska Bistrica in javne poti JP 636250 Velika Bukovica – Soze.

(2) Načrtovana prometna ureditev v območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 obsega:

– Ureditev glavne dovozne ceste z oznako c-2.

– Ureditev krožišča z oznako k-1 s priključki za dovozne ceste notranje prometne mreže.

– Ureditev notranje prometne mreže z gradnjo dovoznih cest z oznako c-3, c-5 in c-7.

– Ureditev površin za mirujoči promet z oznako p1 in p2 ter postajališča za avtodome z oznako p3.

– Ureditev dodatnih površin za mirujoči promet ob dovozni cesti z oznako c-3.

– Ureditev intervencijskih poti v okviru dovoznih cest in samostojne intervencijske poti z oznako c-4.

(3) Načrtovana prometna ureditev v območju EUP MO02 obsega:

– Ureditev oziroma rekonstrukcijo obstoječe javne poti z oznako c-0 s cestnim priključkom v glavno dovozno cesto z oznako c-1, zaključeno s prometno zanko na katero bodo priključene dovozne ceste notranje prometne mreže z oznako c-2, c-3 in c-4 ter površine za mirujoči promet z oznako p2 in p3.

– Ureditev pešpoti, ki povezujejo območje kampa in šotorišč z osrednjim turistično informacijskim objektom.

– Ureditev intervencijskih poti, ki se urede v sklopu dovoznih cest.

(4) Vse prometne, manipulativne in parkirne površine morajo biti asfaltirane z izjemo parkirnih površin in površin za pešce, ki jih je mogoče tudi tlakovati. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča tudi kombinacija asfalta, betonskih plošč, tlakovcev in granitnih kock.

(5) Površine za pešce se uredi ob dovoznih cestah namenjenih motornemu prometu. Biti morajo brez komunikacijskih ovir in morajo zagotavljati varno uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam. Na zaokrožitvah cestnih priključkov in na lokacijah potopljenih robnikov, preko katerih poteka pločnik z zarisanim prehodom za pešce, je potrebno izvesti klančino za gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. Stik klančine z voziščem mora biti izveden brez višinske nivelacije.

(6) Uredi se ustrezna prometna oprema in javna razsvetljava.

(1) Dovoz v območje EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se uredi preko cestnega priključka z oznako c-1-p in dvosmerne dovozne ceste z oznako c-2, ki se zaključi v krožišču z oznako k-1.

(2) Krožišče z oznako k-1 je urejeno z izvozi:

– Prvi izvoz se uredi za dovozno cesto z oznako c-7, ki vodi do parkirišča za avtodome,

– Drugi izvoz se uredi za prometno zanko dostopnih cest z oznako c-5, ki so prvenstveno namenjene peš prometu in le občasno motornemu prometu (oskrba bungalovov),

– Tretji izvoz se uredi za dostopno cesto z oznako c-3, ki predstavlja glavno dostopno cesto do bazenskega kompleksa in komunalne čistilne naprave.

(3) V neposredni bližini cestnega priključka z oznako c-1-p se uredi del dovozne ceste z oznako c-6, ki se bo priključila na obstoječo makadamsko cesto.

(4) Nivelete dovoznih cest se v večini prilagajajo niveleti terena. Izjema je le dostopna cesta z oznako c-2, za katero se izvede dokaj visok nasip na načrtovani parceli z oznako z-9 v skladu z oblikovalskimi pogoji.

(5) Karakteristični prečni profil ceste z oznako c-2: najmanjša širina vozišča je 6,00 m, in sicer:

– Delno vozišče 2 x 3,00 m,

– Delno pločnik 1,50 m + vozišče 2 x 3,00 m + parkirna niša za vzdolžno parkiranje 3,00 m + pločnik 1,50 m,

– Delno pločnik 1,50 m + vozišče 2 x 3,00 m + pločnik 1,50 m.

(6) Karakteristični prečni profil ceste z oznako c-3: najmanjša širina vozišča je 4,50 m, in sicer:

– Delno vozišče 2 x 2,25 m + pločnik 1,50 m,

– Delno vozišče 2 x 2,25 m + pločnik 1,50 m + parkirna niša za pravokotno parkiranje 5,00 m.

(7) Karakteristični prečni profil ceste z oznako c-4: vozišče 2 x 2,00 m.

(8) Karakteristični prečni profil ceste z oznako c-5: vozišče oziroma površina za pešce 2 x 1,75 m.

(9) Karakteristični prečni profil ceste z oznako c-6: vozišče 2 x 2,00 m.

(10) Karakteristični prečni profil ceste z oznako c-7: vozišče 2 x 3,00 m + obojestranski pločnik 1,50 m + obojestranska parkirna niša za pravokotno parkiranje 8,00 m.

(11) Površine za pešce se urede kot:

– Pločniki širine najmanj 1,50 m, in sicer kot enostranski pločnik ob dovozni cesti z oznako c-3 in kot dvostranski pločnik ob dovoznih cestah z oznako c-2 in c-7.

– Samostojne sprehajalne poti, ki bodo medsebojno povezovale bazenski in nastanitveni kompleks, športna igrišča in priobalni pas.

(12) Intervencijske poti se urede v sklopu dovoznih cest, izjema je samostojno intervencijsko pot z oznako c-4 v zatravljeni izvedbi.

(13) Površine za mirujoči promet se urede med regionalno cesto z oznako c-1 in novo dovozno cesto z oznako c-2 ter ob dovozni cesti z oznako c-3 v neposredni bližini bazenskega kompleksa, in sicer se uredi:

– 290 parkirnih mest za osebna vozila,

– 24 parkirnih mest oziroma postajališč za avtodome,

– 6 parkirnih mest za avtobuse.

(14) Sklop treh medsebojno ločenih parkirišč za osebna vozila z oznako p1 in p2 z obsegom 232 parkirnih mest je namenjen parkiranju dnevnih in večdnevnih obiskovalcem turističnega središča. Umeščen je med regionalno cesto z oznako c-1 in novo dostopno cesto z oznako c-2.

(15) Sklop šestih medsebojno ločenih parkirnih niš ob dostopni cesti z oznako c-3 z obsegom 58 parkirnih mest je namenjen dnevnim obiskovalcem bazenskega kompleksa in le manjši del zaposlenim.

(16) Parkirna mesta za avtodome so v parih obojestransko nanizana ob dostopni cesti z oznako c-7, ki se zaključi s servisnim platojem za komunalno oskrbo avtodomov.

(17) Parkirišče za avtobuse se uredi neposredno ob glavni dostopni cesti c-2 v dveh sklopih s tremi parkirnimi mesti za vzdolžno parkiranje.

(1) Dostop v območje MO02 se uredi z javne poti JP 636250 Velika Bukovica – Soze južno do naselja Soze preko glavne dvosmerne dovozne ceste z oznako c-0 in c-1 (rekonstrukcija obstoječe makadamske poti), ki se zaključi pri načrtovani čolnarni.

(2) Na glavno dovozno cesto z oznako c-1 se navežejo dostopne ceste notranje prometne mreže, in sicer se:

– Dvosmerna dovozna cesta z oznako c-5 priključi na vhodu v območje iz naselja in vodi do parkirišča z oznako P1 do priključka ceste z oznako c-6. Cesta c-5 se naprej od priključka s c-6 nadaljuje po trasi obstoječe gozdne poti.

– Enosmerna dovozna cesta z oznako c-6 priključi nižje od vhoda v območje in vodi skozi kamp do priključka ceste z oznako C-5.

– Uredi priključek na enosmerno parkirišče z oznako p2 na nasprotni strani priključka ceste z oznako c-6.

– Dvosmerna dovozna cesta z oznako c-4 priključi pri Ribiškem domu Soze in se nadaljuje vzporedno z jezerom do meje območja.

– Eno ali dvosmerna dovozna cesta z oznako c-2 v obliki prometne zanke okrog načrtovanega objekta TIC priključi pri Ribiškem domu Soze.

– Dvosmerna dovozna cesta z oznako c-3 priključi preko ceste z oznako c-2 in vodi do treh pomolov in šotorišča.

(3) Nivelete predvidenih dovoznih cest se v večini prilagajajo niveleti terena.

(4) Karakteristični prečni profil cest z oznako c-0, c-1: vozišče 2 x 2,00 m.

(5) Karakteristični prečni profil cest z oznako c-2, c-3, c-4: vozišče 1 x 3,50 m.

(6) Karakteristični prečni profil cest z oznako c-6: vozišče 1 x 3,50 m + enostranska parkirna niša za parkiranje avtodomov 8,00 m.

(7) Površine za mirujoči promet se urede v obsegu 43 parkirnih mest, in sicer:

– 20 parkirnih mest ob dostopni cesti z oznako c-5 v neposredni bližini kampa kot parkirišče z oznako p1,

– 12 parkirnih mest ob dovozni cesti z oznako c-1 kot parkirišče z oznako p2,

– 11 parkirnih mest pred TIC objektom kot parkirišče z oznako p3.

(8) Parkirišče z oznako p2 je glede na dopustnost konfiguracije terena dopustno urediti na ob večinskem delu dovozne ceste z oznako c-1.

(9) V kampu se uredi 8 parkirnih mest oziroma postajališč za avtodome ter ureditev servisnega postajališča za avtodome.

(10) Intervencijske poti bodo urejene v sklopu predmetnih dovoznih cest.

(1) V območju pPIP Mola potekajo obstoječi komunalni vodi in naprave.

(2) Območja se komunalno opremi z:

– Gradnjo vodovodnega omrežja,

– Gradnjo fekalnega kanalizacijskega omrežja s komunalnimi čistilnimi napravami,

– Gradnjo meteornega kanalizacijskega omrežja z izvedbo posameznih ponikovalnic oziroma ponikovalnih polj,

– Gradnjo elektroenergetskega omrežja z NN razvodom elektroenergetskega omrežja in omrežja javne razsvetljave.

– Gradnjo telekomunikacijskega omrežja

– Gradnjo lokalnega plinovoda z rezervoarji ali plinsko postajo.

(3) Objekti v območju pPIP Mola se morajo priključiti na v prejšnjem odstavku navedeno komunalno opremo.

(4) Komunalni vodi in naprave morajo biti v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev, tehničnimi normativi in standardi.

(5) Merilni jaški, omarice in priključki komunalnih vodov ter komunalne naprave morajo biti locirani na zemljiških parcelah objektov v oddaljenosti najmanj 1 m od roba vozišča ali 0,5 m od roba pločnika.

(6) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustrezajo obrambno-zaščitnim zahtevam.

(7) V objektih je potrebno zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije, v skladu z veljavnimi predpisi in z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije. Za gretje, hlajenje in prezračevanje objektov ter pripravo tople sanitarne vode in vseh vrst električne energije se lahko uporablja enega ali več virov obnovljive energije (toplotne črpalke, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne itn.) Naprave za njihovo proizvodnjo se lahko nameščajo na strehe objektov. Izvedba, ki bi vplivala na izgled objektov ali krajine ni dopustna.

(1) Za odvajanje fekalnih in meteornih vod se zgradi ločen kanalizacijski sistem, ki bo praviloma potekal v cestnih telesih, in sicer se:

– Fekalne vode odvede v sistem fekalne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo.

– Meteorne vode preko peskolovov in lovilcev olj odvede v sistem meteorne kanalizacije, ki se zaključi s ponikovalnicami ali ponikovalnimi polji.

(2) V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se zgradi komunalna čistilna naprava, na katero se odvede fekalne vode celotnega območja:

– Na nižje ležečem vzhodnem delu območja v neposredni bližini bazenskega kompleksa na načrtovani parceli z oznako i-2.

– V obsegu 500 PE.

(3) V območju EUP MO02 se zgradi komunalna čistilna naprava, na katero se odvede fekalne vode celotnega območja:

– Na skrajnem zahodnem delu območja v neposredni bližini TIC objekta na načrtovani parceli z oznako i-1.

– V obsegu 300 PE.

(1) V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 in v neposredni bližini območja EUP MO02 poteka vodovodno omrežje, in sicer:

– V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 poteka preko skrajnega severnega dela v neposredni bližini novega cestnega priključka z oznako c-1-p obstoječi vodovod.

– V neposredni bližini območja EUP MO02 to je v naselju Soze poteka PEHD cevovod premera 90 mm pri čemer je iz naselja do Ribiškega doma Soze položena PEHD cev premera 1" za njegove potrebe oskrbe.

(2) V območju pPIP Mola se zgradi vodovodno in hidrantno omrežja, ki bo praviloma potekalo v cestnih telesih.

(3) V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se priključitev na obstoječe vodovodno omrežje izvede v skrajnem severnem delu v neposredni bližini novega cestnega priključka z oznako c-1-p, kjer poteka obstoječi vodovod.

(4) V območju EUP MO02 se priključitev na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka v naselju Soze, izvede v neposredni bližini cestnega priključka glavne dovozne poti na obstoječo javno pot.

(1) V območju se zgradi elektroenergetskega omrežja, ki bo v večini potekalo v cestnih telesih predmetnih cest.

(2) V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se priključitev na obstoječe elektroenergetsko omrežje, in sicer priklop na daljnovod 20 kV Podgrad izvede severno od območja EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 v neposredni bližini regionalne ceste. Odjem električne energije za napajanje območja se predvidi z nove transformatorske postaje, ki bo locirana na načrtovani parceli z oznako i1.

(3) V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se priključitev na obstoječe elektroenergetsko omrežje, in sicer priklop na daljnovod 20 kV odcep TP Soze ter nizkonapetostno omrežje v naselju Soze izvede na obstoječi transformatorski postaji TP 733 Soze, ki je locirana na vzhodnem obrobju naselja Soze.

Na vseh prometnih površinah in površinah za mirujoči in peš promet v območju se uredi javne razsvetljave, ki bo praviloma potekala v cestnih telesih.

(1) V območju je dopustna gradnja telekomunikacijskega omrežja, ki naj praviloma poteka v cestnih telesih vzporedno s traso elektroenergetskega omrežja.

(2) V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 se priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka na severozahodnem delu območja, izvede severno od območja EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 v neposredni bližini regionalne ceste.

(3) V območju EUP MO02 se priključitev na obstoječe telekomunikacijsko izvede na vzhodnem obrobju naselja Soze.

(1) V območju se uredi individualno ogrevanje objektov s priklopom na lokalno plinsko omrežje, ki bo oskrbovano s posameznimi plinohrami ali s plinsko postajo za oskrbovanje celotnega območja. Plinska postaja ali posamezni plinohram se izvede podzemno v sklopu utrjenih zelenih površin.

(2) V območju EUP M0 02 se uredi individualno ogrevanje v sklopu posamezne stavbe z uporabo lesne mase (sekanci, peleti, drva).

(3) V območju je dopustna tudi izvedba ogrevalnih sistemov z drugimi energenti (kurilno olje, elektrika, les in drugi obnovljivi viri energije).

V območju se uredi površine za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ter površine za postavitev individualnih zabojnikov ob posameznih sklopih bungalovov.

(1) Dopustna odstopanja:

– Odstopanje od obsega in dimenzij in sicer do 25 % posameznega obsega ali dimenzije pri čemer se upošteva predvideno območje zazidave in usmerjenost objekta.

– V območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3 izvajanje storitvenih dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno turistično-bazensko programsko usmeritev (fitnes, gostinski lokali, trgovina na drobno, drogerija, kozmetični salon, solarij, savna, servisi športne opreme, športna društva in dejavnosti izobraževanja na področju športa in rekreacije, turistične dejavnosti in prireditve, kulturne prireditve in podobno).

– V območju EUP MO02 izvajanje storitvenih dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno turistično-programsko usmeritev (turistične dejavnosti in prireditve, kulturne prireditve, trgovina na drobno in podobno).

(2) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov kot je določena v grafičnih prikazih pod pogojem, da:

– Bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

– Ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) Faznost izgradnje v območju EUP MO01/1, MO01/2, MO01/3:

– Priključek na glavno cesto z oznako c1, dostopno cesto z oznako c2 in krožišče z oznako k1 ter malo čistilno napravo in novo trafopostajo je potrebno zgraditi pred ostalimi novogradnjami.

– Dopustna je ločena izgradnja po posameznih EUP: MO01/1, MO1/2, MO01/3 in MO01/4.

– Posamezne novogradnje v EUP se lahko izvedejo fazno in se počasi dograjujejo. Zunanje površine z oznako z je potrebno urejati hkrati z novogradnjami.

– Dopustna je izvedba komunalnega opremljanja po posameznih območjih podenot na način, da je zagotovljena oskrba z vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z veljavnimi področnimi predpisi kot npr. izvedba malih čistilnih naprav za posamezno območje EUP ali območje načrtovane parcele.

– V MO01/1 je dopustna 1. faza gradnja bazenskega kompleksa in 2. faza gradnja zunanjega bazena.

– V MO01/2 je dopustna ločena gradnja posameznih sklopov bungalovov.

– Dopustna je izvedba enega območja podenot pred izvedbo celovitega kanalizacijskega sistema z izgradnjo čistilne naprave z oznako ČN, in sicer se območje lahko opremi z malo čistilno napravo.

(2) Faznost izgradnje v območju EUP MO02:

– Rekonstrukcijo glavne ceste z oznako c-0, dostopno cesto z oznako c-1 ter čistilno napravo je potrebno zgraditi pred ostalimi novogradnjami.

– Dopustna je ločena izgradnja po posameznih načrtovanih parcelah.

– Posamezne novogradnje se lahko izvedejo fazno in se počasi dograjujejo. Zunanje površine z oznako z je potrebno urejati hkrati z novogradnjami.

– Dopustna je izvedba enega območja iz prejšnje alineje pred izvedbo celovitega kanalizacijskega sistema z izgradnjo čistilne naprave z oznako ČN 1 in sicer se območje lahko opremi z malo čistilno napravo.

– Dopustna je izvedba komunalnega opremljanja po posameznih območjih na način, da je zagotovljena oskrba z vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z veljavnimi področnimi predpisi kot npr. izvedba malih čistilnih naprav za posamezno območje načrtovanih parcel.

(1) Za zagotovitev potrebne količine vode za gašenje požarov se uredi zunanjo hidrantno mrežo, ki v celoti pokriva obravnavano območje v krožni zanki.

(2) Glede na lokacijo, infrastrukturo in vrsto dejavnosti v kompleksu znotraj obravnavane cone ni posebnih zahtev za varstvo okolja pred požarom, če se bo uporabljala kot gasilo izključno voda. V primeru uporabe gasilne pene za gašenje požara, je potrebno peno zadržati na gorečem področju do razgradnje in preprečiti njeno iztekanje v kanalizacijski sistem ali jezero.

(1) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji v tem poglavju so določeni za območje EUP IB07/4 (v nadaljnjem besedilu: pPIP IC Il. Bistrica).

(2) Grafični del pPIP IC Il. Bistrica obsega:

– List 1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,

– List 2: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora,

– List 3: Lega objektov na zemljišču z regulacijskimi črtami in tehničnimi elementi za zakoličbo objektov,

– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa in komunalne infrastrukture,

– List 5: Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra.

(1) Območje se deli na podenote z oznako:

– IB07/4-1 s PNRP območje gospodarske cone z grafično oznako IG predstavlja območje vzdrževanja stanja.

– IB07/4-2 s PNRP območje gospodarske cone z grafično oznako IG predstavlja območje vzdrževanja stanja.

– IB07/4-3 s PNRP območje gospodarske cone z grafično oznako IG predstavlja območje novih prostorskih ureditev.

– IB07/4-4 s PNRP druge urejene zelene površine z grafično oznako ZD kot zeleni pasovi z zaščitno funkcijo predstavlja območje priobalnega zemljišča.

(2) Podenote in določitev PNRP v območju pPIP IC Il. Bistrica je prikazana v grafičnih prikazih OPN (pPIP IC Il. Bistrica, List 3: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora).

Vplivno območje poleg območja pPIP IC Il. Bistrica obsega še:

– Območje prometnega priključevanja na Ulico Nikole Tesle oziroma bodočo obvoznico G1-6, in sicer severno oziroma severovzhodno od predmetnega območja.

– Širitev celotnega območja industrijske cone povzroči dvig gladine gorvodno za maksimalno 0,05 m, v povprečju pa za 0,02 m. Negativni vpliv se kompenzira na obsežnem levem poplavnem območju reke Reke.

– Omilitveni ukrepi iz projekta PGD za obvozno cesto G1-6 Ilirska Bistrica, in sicer je na obravnavanem odseku reke Bistrice predvidena zamenjava ločnega mostu z novim mostom ter izvedba kesona na podvozu Ul. Nikola Tesla pod železnico.

– Območje povezav in priključevanj na drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

– Celotno območje občine in regije zaradi zagotovitve površin za gospodarski razvoj ob glavni cesti I. reda.

(1) Seznam načrtovanih parcel:

Podenota	Ime načrtovane parcele	Oznaka načrtovane parcele
IB07/4-1	Območje vzdrževanja stanja 1	/
IB07/4-2	Območje vzdrževanja stanja 1	/
IB07/4-3	Zazidalno polje 1	ZP1
	Zazidalno polje 2	ZP2
	Zazidalno polje 3	ZP3
	Zazidalno polje 4	ZP4
	Zazidalno polje 5	ZP5
	Zazidalno polje 6	ZP6
	Zazidalno polje 7	ZP7
	Prometne površine	P1
	Trafopostaja 1	T1
	Trafopostaja 2	T2
IB07/4-4	Priobalno zemljišče	/

(2) ZP, navedena v prejšnjem odstavku tega člena, se lahko podrobneje razdelijo v posamezne parcele, in sicer je dopustna podrobnejša parcelacija:

– Zazidalno polje z oznako ZP1: dopustna parcelacija na 3 samostojne parcele.

– Zazidalno polje z oznako ZP2: dopustna parcelacija na 6 parcel.

– Zazidalno polje z oznako ZP3: dopustna parcelacija na 2 parceli.

– Zazidalno polje z oznako ZP5: dopustna parcelacija na 2 parceli.

– Zazidalno polje z oznako ZP6: dopustna parcelacija na 2 parceli ali več.

– Zazidalno polje z oznako ZP7: dopustna parcelacija na 5 zazidalnih parcel.

(3) V območju pPIP IC Il. Bistrica je dopustna dodatna podrobnejša delitev in združevanje parcel v soglasju z vsemi lastniki parcele vendar pod pogojem, da se načrtovane parcele javnega dobra ohranjajo.

(1) Ureditev območja pPIP IC Il. Bistrica obsega:

– Ureditev industrijske cone v območju EUP IB07/4 kot območja namenjenega predvsem širitvi gospodarske dejavnosti.

– Ureditev prometnega omrežja.

– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture.

– Okoljevarstvene ukrepe in ureditve.

(2) Prostorske ureditve obsegajo gradnje novih objektov in ureditev, rekonstrukcijo objektov, vzdrževalna dela in odstranitve objektov ter urejanje javnih in drugih zelenih površin.

(1) Primarno načrtovani objekti:

– CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,

– CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

– CC-SI 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,

– CC-SI 12302 Sejemske dvorane, razstavišča,

– CC-SI 12303 Bencinski servisi,

– CC-SI 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,

– CC-SI 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe,

– CC-SI 12420 Garažne stavbe,

– CC-SI 12510 Industrijske stavbe: vendar brez termoelektrarn (125 1002),

– CC-SI 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.

(2) Sekundarno načrtovani objekti:

– CC-SI 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.

– CC-SI 12301 Trgovske stavbe,

– CC-SI 12650 Športne dvorane

– CC-SI 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje CC-SI 24110 Športna igrišča in CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

(3) Za zagotovitev funkcionalnosti območja so načrtovani še objekti in gradbeno inženirski objekti:

– CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– CC-SI 22121 Prenosni vodovodi,

– CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

– CC-SI 22130 Prenosna komunikacijska omrežja,

– CC-SI 22210 Distribucijski plinovodi,

– CC-SI 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,

– CC-SI 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

– CC-SI 22223 Vodni stolpi, hidranti in vodnjaki,

– CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– CC-SI 22232 Čistilne naprave,

– CC-SI 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,

– CC-SI 24203 Odlagališča odpadkov.

(1) Obravnavano območje se celovito ureja.

(2) Zasnova GC Il. Bistrica je določena z umestitvijo notranje prometne povezave na obstoječe nivojsko dvignjen teren, in sicer je predvidena:

– Ureditev industrijske cone z umestitvijo objektov za proizvodnjo, obrtne, poslovne in skladiščne dejavnosti ter umestitev javnega parkirišča.

– Ureditev gospodarske javne infrastrukture ter gradnjo notranje dostopne ceste in priključkov na Ul. Nikole Tesla oziroma predvideno obvoznico G1-6.

– Določi pogoje glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

– Vzdrževanje stanja obstoječih objektov.

– Ureditev zelenih površin.

– Zagotovitev prostorske ureditve za poplavno varnost predvidenih in obstoječih objektov.

(3) Zasnova GC Il. Bistrica dopušča:

– Možnost postopne izgradnje znotraj EUP IB07/4, in sicer dopušča postopno izgradnjo posameznih ZP in tudi posameznih objektov znotraj posameznega ZP.

– Z oblikovanjem urbanih robov območja EUP IB07/4 z drevoredi ob glavnih prometnicah tvori zaključeno celoto.

(1) V podenotah IB07/4-1 in IB07/4-2 je predvideno vzdrževanje obstoječega stanja v obsegu 2,13 ha.

(2) V območju so dopustne gradnje in dela: vzdrževalna dela, rekonstrukcije objektov, spremembe namembnosti v namembnost skladno s PNRP, postavitev pomožnih objektov in funkcionalne dopolnitve območja ter izvedba prostorskih ureditev za poplavno varnost predvidenih in obstoječih objektov.

(1) V podenoti IB07/4-3 se načrtuje gradnja industrijske cone v obsegu 8,19 ha, ki je notranje razdeljena na sedem zazidalnih polj (v nadaljnjem besedilu: ZP), in sicer se poleg načrtovanih gradenj v okviru posameznega ZP načrtuje:

– Gradnja glavne notranje dostopne cesta v smeri severozahod–jugovzhod s tremi priključki na Ul. Nikole Tesla oziroma bodočo obvoznico G1-6.

– Ureditev javnega parkirišča v obsegu 65 parkirnih mest za osebne avtomobile na parceli z oznako ZP4.

– Ureditve gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo.

(2) Gabariti:

– Kota gotovega terena je določena z hidrološko hidravlično študijo, in sicer: vzhodni del min. 401,8 m n.v. in zahodni del min. 401,5 m n.v.

– Dopustne so izravnave terena (vkopi in nasipi) za zagotovitev kot gotovega terena, določenih z načrtovanimi ureditvami.

– Gradnje načrtovanih objektov v okviru posameznih ZP so določene z velikostjo in dimenzijami posameznih parcel ZP ter regulacijskimi črtami, ki določajo mejo dopustne gradnje objektov.

– Tlorisni gabariti: tipski tlorisni gabariti dimenzij 20 m x 40,00 m (odvisno od širine in dolžine posamezne parcele) pri čemer so največji tlorisni gabariti določeni z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter minimalnim odmikom od ZP oziroma od parcelne meje.

– Višinski gabariti: največja dopustna višina stavbe je 15,00 m z izjemo objektov, katerih višino določa tehnologija dejavnosti

– Gabariti prometne infrastrukture so določeni v zasnovi projektnih rešitev prometne infrastrukture, določenih v 257. členu in 258. členu tega odloka.

(3) Lega in ostale usmeritve:

– Lega objektov je določena z gradbenimi linijami ob Ul. Nikole Tesla in notranji glavni dostopni cesti v smeri severozahod- jugovzhod ter z gradbenimi mejami ob drugih parcelnih mejah.

– Objekti ob Ul. Nikole Tesla morajo biti načrtovani tako, da je daljša stranica obrnjena pravokotno na cesto Ul. Nikola Tesla in načrtovano dostopno cesto.

– Regulacijske črte določajo mejo javnih zelenic, ki leže med cestnim telesom in posameznim zemljiščem namenjenem gradnji.

– Na parceli z oznako ZP5 se priporoča ureditev javnih programov.

– Na parceli z oznako ZP4 se uredi javno parkirišče za osebne avtomobile.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebno v okviru zemljišča namenjenega gradnji zagotoviti zadostne parkirne površine ali garažna mesta tako za zaposlene kot obiskovalce.

– Kjer lega objektov ni določena z gradbeno linijo ali gradbeno mejo se upošteva minimalni odmik od parcelne meje 5,00 m.

– Ne glede na prejšnjo alinejo je potrebo zagotoviti odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

– Dostopi se urede z notranje dostopne ceste. Dopustna je ureditev dodatnih dostopov vendar ne z Ulice Nikole Tesla.

(1) Oblikovanje stavb:

– oblikovanje stranic, ki mejijo na javni prostor, kot glavnih reprezentančnih fasad;

– energetsko varčno oblikovanje stavb;

– objekti naj bodo oblikovno enostavni geometrično čistih oblik, tako da tvorijo z ostalimi objekti jasno in berljivo prostorsko kompozicijo; fasade naj bodo preprosto in čisto oblikovane v kovinski, plastični, lahki betonski ali leseni izvedbi; pri oblikovanju fasad naj bo poudarjena njihova horizontalna komponenta; posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene;

– priporoča se gradnja lahkih montažnih konstrukcij (lahke betonske, jeklene ali lesene konstrukcije v različnih kombinacijah), ki dopuščajo zaželeno fleksibilnost, mobilnost in morebitno reciklažo posameznih objektov;

– strehe so ravne ali položne eno ali dvokapnice z naklonom največ 12°, tako da se strešine skrijejo za fasadni venec in se s tem iz bližnjih pogledov ustvari vtis ravne strehe; strešina naj daje videz ravne strehe skrite za fasadni venec ali fasadno ploskev; na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice pri čemer se njihov naklon določi glede na tehnologijo.

(2) Oblikovanje urejenih zelenih površin:

– obvezna je zasaditev drevoredov z visokodebelnim drevjem na javnih zelenicah, ki so določene z regulacijskimi linijami;

– ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru;

– parkirne površine naj bodo zasenčene z drevjem;

– območje se opremi z enotno oblikovano urbano opremo (luči, klopi, koši za smeti ...);

– na brežinah zasipa je potrebno predvideti zasaditev z ustrezno vegetacijo za zaščito pred erozijskim delovanjem visokih voda. Glede na razmeroma nizke vlečne sile, ki se pojavljajo na obravnavnem odseku (do max. 16 N/m²) ustreza zavarovanje že zavarovanje z zatravitvijo. Priporoča se, da se dodatno zavaruje le peta nasipa.

(3) Oblikovanje utrjenih površin:

– za oblikovanje tlakov na obdelanih površinah so dopustni materiali kot so: asfalt v kombinaciji z granitnimi kockami (dopustna kombinacija z asfaltom in betonskimi ploščami), obvezna pa je obroba v kamnu ali betonski robniki. Površine namenjene parkiranju se izvede bodisi v betonski ali asfaltni izvedbi, ki morajo imeti zagotovljeno odvajanje meteornih voda preko pravilno dimenzioniranih peskolovov in oljnih lovilcev.

V območju pPIP IC Il. Bistrica so dopustni pomožni objekti:

– ograje do višine 1,80 m. Ograje ne smejo ovirati prometne preglednosti;

– škarpe in podporni zidovi;

– pešpoti in kolesarske steze;

– urbana oprema, spominska obeležja in fontane v skladu s pogoji za oblikovanje;

– izvedba geoloških-geotehničnih vrtin, geosond in drugih toplotnih črpalk za ogrevanje kompleksa;

– na strehah so dopustni sončni kolektorji in fotovoltaične celice, ki ne smejo izstopati oziroma motiti videza kompleksa;

– pomožni cestni objekti;

– komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in naprave ter priključki;

– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja na nevpadljivih lokacijah.

(1) Načrtovana prometna ureditev obsega:

– novogradnjo cestnih priključkov ceste A in ceste B na obstoječo lokalno cesto,

– novogradnjo cestnega priključka ceste A na obstoječo cesto do kompleksa Tramper,

– novogradnjo notranje prometne mreže – ceste A in ceste B,

– novogradnjo javnih površin za mirujoči promet osebnih vozil,

– novogradnjo pločnikov ob cestah notranje prometne mreže.

(2) Vse prometne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane z izjemo površin za mirujoči in peš promet, ki jih je mogoče tudi tlakovati. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča tudi kombinacija asfalta, betonskih plošč, tlakovcev in granitnih kock.

(3) Površine za pešce morajo biti grajene brez komunikacijskih ovir in morajo zagotavljati varno uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam. Na zaključkih pločnikov in lokacijah prehodov za pešce se predvidi izvedba ustrezne klančine s spuščenim robnikom brez višinske denivelacije.

(4) Uredi se ustrezna prometna signalizacija in oprema ter javna razsvetljava.

(5) Dopustna je tudi druga ureditev cest, pločnikov in kolesarskih stez, kot je določena v grafični prilogi pod pogojem, da:

– bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere;

– ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) Notranja prometna mreža, sestavljena iz ceste A in ceste B se na obstoječo prometno omrežje priključi s tremi cestnimi priključki, in sicer se na zahodnem delu cesta A priključi na lokalno dovozno cesto do avtoprevozniškega kompleksa Tramper in s tem posredno v km 1.3 + 80.00 na lokalno cesto št. 135280 železniški most Topolc – Mikoza oziroma bodočo mestno obvoznico, na katero se neposredno na vzhodnem delu v km 1.8 + 76.95 ponovno priključi cesta A, ter na severnem delu v km 1.6 + 30.50 tudi cesta B. Za cestna priključka na zahodnem in severnem delu se na trasi bodoče obvoznice predvidi ureditev pasu za leve zavijalce. Karakteristični profil cestišča vseh treh priključkov je sestavljen iz vozišča širine 2 x 3,50 m in obojestranskega pločnika širine 1,55 m z bankino širine 0,50 m. Zavijalni radiji morajo ustrezati merodajnemu vozilu – tovornemu vozilu s priklopnikom ali polpriklopnikom.

(2) Notranjo prometno mrežo sestavlja cesta A, ki poteka v smeri vzhod – zahod in, cesta B, ki poteka v smeri sever – jug in se z južnim delom priključi prečno na cesto Cesta B se uredi v osrednjem delu cone in tako predstavlja glavni cestni priključek s predvidene obvozne ceste. Notranja prometna mreža omogoča dostope do vseh predvidenih zazidalnih polj. Karakteristični profil cestišča obeh cest je sestavljen iz vozišča širine 2 x 3,50 m in obojestranskega pločnika širine 1,55 m z bankino širine 0,50 m. Notranji promet je organiziran dvosmerno.

(3) Nivelete predvidenih cest so prilagojene niveletam obstoječe in načrtovane prometne infrastrukture na katero se navezujejo, kot tudi minimalni višini platoja obrtne cone na poplavnem območju reke Reke, določeni s hidrološko hidravlično študijo. Območja zazidljivih parcel se višinsko prilagodi višinskemu poteku notranje prometne mreže.

(4) Ob cesti A je načrtovana obojestranska zasaditev drevoreda v zelenem pasu širine 3,00 m. Znotraj območja javnih površin neposredno ob cesti je dopustna ureditev kolesarskih stez. Enostranska zasaditev drevoreda je načrtovana tudi ob severnem robu območja v zelenem pasu širine 3,00 m neposredno ob pločniku, ki poteka ob načrtovani mestni obvoznici.

(5) Površine za mirujoči promet se glede na dejavnost zagotovi v okviru zunanjih ureditev posameznega objekta znotraj posameznega zemljišča namenjenega gradnji. Število potrebnih parkirnih mest je določeno s 96. členom tega odloka.

(6) Javne površine za mirujoči promet osebnih vozil s kapaciteto 65 parkirnih mest so načrtovane na vzhodnem delu območja, in sicer na parceli z oznako ZP 4. Na južnem delu parkirišča se predvidi cestni priključek na načrtovano cesto A.

(7) Površine za pešce so urejene kot pločniki ob načrtovanih prometnicah.

(8) Intervencijske poti so zagotovljene v okviru načrtovanih prometnic, intervencijske površine pa v sklopu zunanjih ureditev posameznega objekta.

(1) Načrtuje se komunalno opremljanje območja, in sicer:

– dograditev in rekonstrukcija vodovodnega in hidrantnega omrežja,

– dograditev in delna ukinitev fekalnega kanalizacijskega omrežja,

– gradnja meteornega kanalizacijskega,

– dograditev in delna ukinitev elektroenergetskega SN in NN omrežja,

– gradnja telekomunikacijskega omrežja,

– gradnja omrežja kabelske televizije (KTV),

– gradnja plinovodnega omrežja,

– gradnja razvoda javne razsvetljave.

(2) Objekti v območju pPIP IC Il. Bistrica se morajo priključiti na v prejšnjem odstavku navedeno komunalno opremo.

(3) Merilni jaški, omarice in priključki komunalnih vodov ter komunalne naprave morajo biti locirani na zemljiških parcelah objektov v oddaljenosti najmanj 1,00 m od roba vozišča ali 0,5 m od roba pločnika.

(4) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustrezajo obrambno-zaščitnim zahtevam.

(5) V objektih je potrebno zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije, v skladu z veljavnimi predpisi in z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije. Za gretje, hlajenje in prezračevanje objektov ter pripravo tople sanitarne vode in vseh vrst električne energije se lahko uporablja enega ali več virov obnovljive energije (toplotne črpalke, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne itn.). Naprave za njihovo proizvodnjo se lahko nameščajo na strehe objektov. Izvedba, ki bi vplivala na zgled kompleksa ali krajine ni dopustna.

(6) Koridorje varovalnega pasu posameznega javnega komunalnega omrežja vključno s priključki je potrebno varovati kot nezazidljive s podzemnimi in nadzemnimi objekti in stavbami, prepovedano je postavljanje ograj, drogov, jaškov, kanalet, sajenje dreves ali drugih trajnih nasadov, ki bi upravljavcu ovirale dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.

(1) Vodooskrba se naveže na obstoječi mestni vodovodni sistem. V sklopu urejanja južne obvoznice mesta oziroma Ulice Nikole Tesla je predvidena tudi rekonstrukcija obstoječih primarnih vodovodov v trasi ceste. Nov primarni cevovod preseka 250 mm je predviden vzdolž trase obvoznice, in sicer na odseku od severovzhodnega vogala cone vse do priključka dovozne ceste na obvoznico na severozahodnem vogalu cone. Rekonstrukcija vodovoda je z lokacijskim načrtom predvidena vzdolž obvoznice tudi zahodno od obravnavane cone v smeri tovarne Plaming in Lesonit.

(2) Za potrebe nove industrijske cone se predvidi ureditev novih primarnih cevovodov, ki se trasirajo vzdolž notranje ceste A, vzdolž ceste B ter vzdolž obstoječe dovozne ceste na zahodu. Za potrebe oskrbe vzhodnega predela cone se podaljša tudi trasa predvidenega primarnega cevovoda ob robu krajšega odseka obvozne ceste, in sicer do vodovoda, ki prečka obvoznico v km 1.795.

(3) Novi cevovodi v coni so označeni z oznakami Vod 1, 2 in 3. Znotraj območja se predvidi ureditev omrežja s cevovodi notranjega preseka 150 mm.

(4) Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena z nadzemnimi požarnimi hidranti.

(1) V območju pPIP IC Il. Bistrica čez osrednji predel predvidene gospodarske cone v smeri vzhod – zahod poteka trasa zbirnega kolektorja komunalnih odpadnih voda, ki odvaja odpadne vode z jugovzhodnega predela Ilirske Bistrice na čistilno napravo. Na trasi kolektorja je urejen zadrževalni bazen in razbremenilnik visokih voda. Na območju ni urejene meteorne kanalizacije. Teren gravitira proti jugu, tako da se meteorne vode preko površinskih jarkov stekajo v smeri reke Reke. Območje se nahaja v poplavnem območju.

(2) Za odvajanje fekalnih in meteornih vod se načrtuje gradnja ločenega kanalizacijskega sistema.

(3) Za odvajanje komunalnih odpadnih voda severnega dela predvidene cone se izvedejo krajši fekalni kanali F1, F2 in F3, ki se priključijo na obstoječi zbirni kolektor, medtem ko se ostale parcele lahko individualno priključijo na zbirni kolektor.

(4) Na jugo vzhodnem delu območja je predvidena ukinitev oziroma prestavitev dela obstoječega zbirnega kolektorja.

(5) Za odvodnjavanje meteornih voda se izvede sistem meteorne kanalizacije, ki gravitira proti strugi potoka Bistrica in reke Reke. Kanal M1 odvaja meteorno vodo z območja osrednjega predela cone in prelivne vode iz obstoječega razbremenilnika v potok Bistrica. Kanal M2 s priključnimi kraki odvodnjava severozahodni in jugozahodni del cone v reko Reka. Kanal M3 odvodnjava v potok Bistrica vzhodni del cone. Južni del cone se odvodnjava z navezavo na obstoječe odvodnike in vodotoke.

(6) Potencialno onesnaženje meteorne kanalizacije z olji (javna parkirišča, garaže …) in peskom mora biti onemogočeno z vgradnjo lovilcev olj, ter z usedalniki peska.

(1) Zaradi izgradnje predvidene industrijske cone je potrebno prestaviti in delno ukiniti obstoječe SN kablovode. Obstoječe kablovode predstavljajo kabli položeni direktno v zemljo, ki so zaradi nasutja materiala na ocenjeni globini cca 5 m. Zato se predvidi nova trasa kabelske kanalizacija, v katero se bodo položili novi SN kabli.

(2) Za potrebe napajanja bodoče industrijske cone se predvidita dve novi transformatorski postaji TP1 in TP 2 20/0,4 kV z maksimalno možno transformacijo 1000 kVA. Locirani bosta ob cesti A na parcelah T1 in T2.

(3) Nova trasa bo potekala ob cestah skozi in ob GC. Na mestih kjer se bodo stari kabli prevezali na nove so predvideni kabelski jaški. Kabelska prevezava se izvede s kabelskimi spojkami. Prav tako se predvidijo jaški pred predvidenima TP in na več mestih na trasi.

(4) Večji porabniki v območju se bodo priključevali direktno v TP s podzemnimi kabli ustreznih presekov, za potrebe manjših porabnikov pa bo zgrajen NN razvod (RKO-NN) v kabelski kanalizaciji.

(5) Na prelomih in na cca 80 m se locira kabelske jaške ustreznih dimenzij.

(6) Kjer bodo paralelno potekali SN in NN kablovodi se izdela skupna kabelska kanalizacija. Merilna mesta porabljene energije bodo locirana na dostopnih mestih pri uporabnikih.

(1) Na območju, kjer so predvidene površine za novogradnje objektov, je potrebno zgraditi novo kanalizacijo, za izvedbo povezav na javno telekomunikacijsko omrežje. Ta se naveže na obstoječo kabelsko kanalizacijo TK omrežja.

(2) Trase bodo potekala ob dostopnih cestah v območju, ob trasi elektroenergetskih vodov. Nove trase bodo v celoti izvedene v kabelski kanalizaciji. Izvedene bodo tudi prečne povezave med posameznimi objekti, kjer bodo postavljene kabelske omarice na fasadah objektov iz katerih se bodo le-ti napajali. Največja razdalja med jaški sme znašati največ 100 m.

(3) Na območju, kjer so predvidene površine za novogradnje objektov, je potrebno zgraditi novo kanalizacijo, za izvedbo povezav na kabelsko televizijo.

(4) Trase bodo potekala ob dostopnih cestah v območju, ob trasi telekomunikacijskih vodov. Nove trase bodo v celoti izvedene v kabelski kanalizaciji. Največja razdalja med jaški sme znašati največ 100,00 m.

(1) Predviden UNP plinovod, se bo navezal na že zgrajeno omrežje, in sicer na mestu izvedenega prečkanja železniške proge Pivka (Ilirska Bistrica) – Reka (HR). Navezava se bo izvedla v zelenici med železniško progo cesto po ulici Nikole Tesla.

(2) Predviden UNP plinovod bo potekal v skupnem koridorju ostale predvidene komunalne infrastrukture znotraj predvidene cone, kjer se bo tudi razvejal na dodatne lokalne plinovode.

(3) UNP plinovodno omrežje bo v celoti grajeno iz polietilenskih cevi visoke gostote (PEHD) in materiala PE100(PE100+). Grajeno bo podzemno.

(1) Na območju se uredi javna razsvetljava.

(2) Svetilke bodo nameščene na kovinskih kandelabrih z višino (cca 10,00 m), ki je praviloma enaka širini cestišča pri enostranski razporeditvi svetilk. Svetilna telesa bodo izbrana tako, da ne bodo povzročala svetlobnega onesnaževanja.

(3) Napajalni kabli za JR bodo položeni v kabelski kanalizaciji. Kandelabre je potrebno med seboj povezati in povezati na ostale ozemljitve v območju. Krmiljenje javne razsvetljave in meritve energije bodo locirane v prosto stoječih omaricah.

Na območju pPIP IC Il. Bistrica se zagotovi ločeno zbiranje odpadkov s postavitvijo komunalnih kontejnerjev v sklopu posamezne gradbene parcele.

Na vso navedeno komunalno infrastrukturo se morajo po njeni zgraditvi priključiti vsi objekti v območju pPIP IC Il. Bistrica.

(1) Poleg odstopanj, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, je dopustna tudi:

– odstopanje od obsega in dimenzij, ki so navedene v prejšnjih členih tega odloka, in sicer do 10 % površine posameznega ZP;

– v kolikor se lega obstoječega kolektorja za fekalno kanalizacijo ne spreminja se ZP 7 pozida le v tistem delu, kjer je to možno po določilih gradbene linije za to ZP.

(2) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov pod pogojem, da:

– bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere;

– ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

S protipoplavnim ukrepom: nasutja terena z nadvišanjem 0,5 m nad gladino Q100 let se zagotovi poplavno varnost območja in s tem spremembo lastnosti tal.

V območju se uredi ločeno zbiranje odpadkov. Zbirni center je v Ilirski Bistrici.

(1) Za zagotovitev potrebne količine vode za gašenje požarov se uredi zunanjo hidrantno mrežo, ki v celoti pokriva obravnavano območje v krožni zanki.

(2) Glede na lokacijo, infrastrukturo in vrsto dejavnosti v kompleksu znotraj obravnavane cone ni posebnih zahtev za varstvo okolja pred požarom, če se bo uporabljala kot gasilo izključno voda. V primeru uporabe gasilne pene za gašenje požara, je potrebno peno zadržati na gorečem področju do razgradnje in preprečiti njeno iztekanje v kanalizacijski sistem ali reko.

(1) Krajina Brkini obsega gričevnat svet zahodnega dela občine Ilirska Bistrica.

(2) V območju celotne krajine je dopustna vzpostavitev dejavnosti muzeja na prostem in sicer ureditev prikazov tipičnih kmečkih opravil, pridelave kisa in žganja, sušenja sadja, izdelave klobas in kmečkega orodja vendar le v obsegu, ki ne zahteva posegov, za katera je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi pridobiti gradbeno dovoljenje (z izjemo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte) oziroma posegov, ki bi vsebovali gradnjo manj zahtevnih ali zahtevnih objektov.

(3) V območju doline Posrtvice in Šmagurke je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, spominskih obeležij, kapelic in znamenj;

– začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: kioska (tlorisne površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom);

– ureditve namenjene športu in rekreaciji na prostem, ki ne predstavljajo objekta in ohranjajo primarno rabo prostora;

– urejenih prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) z možnostjo šotorjenja za največ tri dni.

(4) V območju Bolnišnice Zalesje je dopustna rekonstrukcija objektov nekdanje partizanske bolnišnice pri čemer je:

– obvezen sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in

– načrtovane ureditve ne smejo obsegati posegov, za katera je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi pridobiti gradbeno dovoljenje (z izjemo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte) oziroma posegov, ki bi vsebovali gradnjo manj zahtevnih ali zahtevnih objektov.

(5) Dopustna je ureditev tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti), in sicer:

– Poti partizanske bolnice Zalesje,

– Brkinske sadne poti,

– Evropske pešpoti,

– Transverzale vezistov,

– Kettejeve poti,

– Kolesarske poti,

– Poti po gradovih,

– Poti po kmečkih turizmih,

– Poti po naravnih znamenitostih,

– Poti po kulturnih znamenitostih,

– Drugih kolesarskih, konjeniških in drugih tematskih ter rekreacijskih poti.

(6) V območju vseh zgoraj navedenih tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti in v območju razgledne točke Brda pri Sabonjah in Karlovice ter v širšem območju znamenitosti Brdanjske Dane, Kala pri Pregarjah je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest,

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(7) V območju akumulacijskega jezera Klivnik so dopustni objekti in ureditve:

– urejanje strug, vodotokov, hudournikov, prodišč in ureditve za preprečevanje poplav s strani pristojnih vodnogospodarskih služb,

– ureditve dostopov do vode,

– novogradnje mostov za javne ceste, poti in peš poti, objektov v sklopu nekdanjih mlinov, žag, objektov za potrebe vodnogospodarskih ureditev,

– dela med katera sodijo redna kmečka, gozdarska, lovsko gojitvena in ribiška opravila,

– vzdrževanje in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih sistemov,

– postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: pomola (to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, če je njegova dolžina večja od 5 m in manjša od 10 m, širina pa manjša od 1,50 m).

(8) V širšem območju Jezera Klivnik se uredi predvsem povezovalne kolesarske in peš poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti). Predvidena je krožna pot ob jezeru do vasi Podbeže in nazaj do vstopne točke oziroma pregrade. Breg jezera pod vasmi Tominje in Zajelšje naj ostane neprehoden oziroma se dopušča samo posamezne dostope. V širšem območju Jezera Klivnik je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna poleg ureditev iz sedmega odstavka tega člena tudi:

– postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: pomola (to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, če je njegova dolžina večja od 5 m in manjša od 10 m, širina pa manjša od 1,50 m),

– ureditve namenjene športu in rekreaciji na prostem, ki ne predstavljajo objekta in ohranjajo primarno rabo prostora,

– urejenih prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) z možnostjo šotorjenja za največ tri dni,

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(9) V območju akumulacijskega jezera Mola so poleg posegov iz sedmega in osmega odstavka tega člena dopustne tudi ureditve iz členov od 198. člena do 245. člena ter privezi za čolne na območjih, ki so za to predvidena.

(1) Krajina suha dolina Knežaka obsega pokrajino okrog naselij Knežak, Koritnice, Bač in Šembije.

(2) V širšem območju Gradu Kalc je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj;

– začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: kioska (tlorisne površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom);

– ureditve namenjene športu in rekreaciji na prostem, ki ne predstavljajo objekta in ohranjajo primarno rabo prostora;

– začasnih objektov, in sicer le: odprtega sezonskega gostinskega vrta (to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50,00 m² in višina najvišje točke največ 4,00 m, merjeno od najnižje točke objekta); pokritega prostora z napihljivo konstrukcijo ali montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500,00 m², višina najvišje točke 6,00 m, merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta standard še ni izdelan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke); odra z nadstreškom (če je njegova tlorisna površina do 300,00 m², višina najvišje točke do 6,00 m, merjeno od najnižje točke objektov, razpon nosilni delov pa do 3,00 m, in če ta razpon presega 3,00 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov); pokritega prireditvenega prostora (vključno s športnim igriščem, z napihljivo konstrukcijo ali montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat); začasne tribune za gledalce na prostem (tlorisne površine največ 1000,00 m² in višina najvišje točke največ 6,00 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;

– urejenih prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) z možnostjo šotorjenja za največ tri dni.

(3) Dopustna je ureditev tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti), in sicer:

– notranjske pešpoti,

– poti po gradovih,

– poti po kmečkih turizmih,

– poti po naravnih znamenitostih,

– poti po kulturnih znamenitostih,

– drugih kolesarskih, konjeniških in drugih tematskih ter rekreacijskih poti.

(4) V območju vseh zgoraj navedenih tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest.

(1) Krajina Dolina Reke in Bistriškega obsega osrednji del občine Ilirska Bistrica, in sicer dolinsko dno reke Reke in okolico mesta Ilirska Bistrica.

(2) V območju Novakovega mlina in širšem območju naselja Podtabor in Podstenjšek je z namenom zagotoviti osnovno infrastrukturo za turistične projekte: Ponvice Podstenjšek, Stara trta v Podtaboru, Arheološka pot Podtabor in Učna poti rastlinstva – Podstenjšek, pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj;

– začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: Kioska (tlorisne površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

– ureditve namenjene športu in rekreaciji na prostem, ki ne predstavljajo objekta in ohranjajo primarno rabo prostora.

(3) Dopustna je ureditev tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti), in sicer:

– Evropske pešpoti,

– Transverzale vezistov,

– Po poteh kontabanta,

– kolesarske poti,

– poti po gradovih,

– poti po kmečkih turizmih,

– poti po naravnih znamenitostih,

– poti po kulturnih znamenitostih,

– drugih kolesarskih, konjeniških in drugih tematskih ter rekreacijskih poti.

(4) V območju vseh zgoraj navedenih tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(5) V EUP OK182 je dovoljeno šotorjenje. Ohranja se primarna raba prostora.

(6) V širšem območju Novokrajske jame je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj;

– začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: Kioska (tlorisne površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom).

(7) V širšem območju Dletva je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj;

– začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer: Kioska (tlorisne površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom);

– ureditve namenjene športu in rekreaciji na prostem, ki ne predstavljajo objekta in ohranjajo primarno rabo prostora;

– urejenih prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) z možnostjo šotorjenja za največ tri dni.

(8) V širšem območju Dletva je dopustna ureditev tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti), in sicer:

– Tematske poti Sv. Katarina,

– Učne poti Jelšane,

– arheološke poti,

– Evropske pešpoti,

– Transverzale vezistov,

– kolesarske poti,

– poti po gradovih,

– poti po kmečkih turizmih,

– poti po naravnih znamenitostih,

– poti po kulturnih znamenitostih,

– drugih kolesarskih, konjeniških in drugih tematskih ter rekreacijskih poti.

(9) V območju vseh zgoraj navedenih tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti in v območju Zeliščarske kmetije Kuteževo, razgledne točke Sv. Katarina in Kozlek in širših območjih znamenitosti Dolenjske Ponikve in Grgov mlin je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(1) Krajina Matarsko podolje obsega skrajni jugozahodni del Občine Ilirska Bistrica.

(2) Dopustna je ureditev tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti), in sicer:

– poti po gradovih,

– poti po kmečkih turizmih,

– poti po naravnih znamenitostih,

– poti po kulturnih znamenitostih,

– drugih kolesarskih, konjeniških in drugih tematskih ter rekreacijskih poti.

(3) V območju vseh zgoraj navedenih tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti in v širšem območju znamenitosti Ločke dane, Ponikev v Dancah, Račiške pečine, Lokve Srbarije v Račicah, Starega gradu v Podgradu je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(1) Krajina Snežnik obsega širše območje Snežnika, in sicer celoten vzhodni del Občine Ilirska Bistrica.

(2) V območju Utrdbe stare meje – kaverne je dopustna rekonstrukcija objektov nekdanjih utrdb pri čemer načrtovane ureditve ne smejo obsegati posegov, za katera je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi pridobiti gradbeno dovoljenje (z izjemo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte) oziroma posegov, ki bi vsebovali gradnjo manj zahtevnih ali zahtevnih objektov.

(3) V območju Črnega dola, Grde Drage je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– urejenih prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) pri čemer se prostori za piknike načrtujejo ob obstoječih objektih; zaradi občutljivosti Snežniškega območja in zaradi bližine Sviščakov je na območju Grde drage dopustna le ureditev urejenih prostorov za piknik ob obstoječi stavbi;

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(4) Dopustna je ureditev tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti, ki se jih vodi le po obstoječih javnih cestah in izjemoma po drugih obstoječih poteh (gozdne ali poljske poti), in sicer:

– Mašunske učne poti,

– Gozdne učne poti Sviščaki,

– Poti prijateljstva Snežnik – Snježnik,

– Evropske pešpoti,

– Notranjske pešpoti,

– Transverzale vezistov,

– Po poteh kontabanta,

– kolesarske poti,

– poti po gradovih,

– poti po kmečkih turizmih,

– poti po naravnih znamenitostih,

– poti po kulturnih znamenitostih,

– drugih kolesarskih, konjeniških in drugih tematskih ter rekreacijskih poti.

(5) V območju vseh zgoraj navedenih tematskih in drugih športno-rekreacijskih poti in v območju Snežniške planote, širšem območju Prazgodovinskega gradišča Sv. Ahac, območju razgledne točke Gradišče Anina skala, Veliki Razbor, Veliki Snežnik je pod pogojem, da poseg ne spreminja vodnih ali krajinskih in reliefnih značilnosti območja, dopustna ureditev:

– v območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

– postavitev usmerjevalnih in drugih turističnih tabel, turističnih oznak, kapelic in znamenj.

(6) Ne glede na določila v 147. členu in 148. členu je na območju krajine Snežnik dovoljena samo gradnja na zakonito zgrajenih objektih, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja. Na teh območjih so dopustne sledeče vrste gradenj:

– rekonstrukcija objekta: do 10 % povečanje prostornine obstoječega objekta,

– na mestu poprej odstranjenega objekta: nadomestna gradnja objekta z enakim namenom kot je odstranjen objekt, ki je po prostornini lahko do 10 % večji od obstoječega objekta,

– dozidava ali nadzidava objekta: do 10 % povečanja obstoječe prostornine objekta,

– vzdrževanje objekta,

– odstranitev objekta,

– gradbeni posegi so dopustni samo kot enkraten poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave PN, št. 30/87 in 36/90) in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave PN, št. 30/87, Uradni list RS, št. 7/99, 93/02, 46/04, 63/04 – popravek, 65/04, 78/04),

– Odlok o dolgoročnem planu Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Urbanistična zasnova naselja Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 30/87 in 36/90, 78/04),

– Odlok o dolgoročnem planu Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjen 1990 (Uradne objave PN, št. 36/90) – Krajinska zasnova Snežnik,

– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice št. 7/94; Uradni list RS, št. 70/05, 57/11 – popr., 79/15 – popr.),

– Odlok o ureditvenem načrtu za kompleks P3 Petrol Transport Ilirska Bistrica – I. faza (Uradne objave Primorskih novic, št. 15/93, 20/93 – popravek) in Odlok o spremembi lokacijskega načrta za kompleks P3 Petrol Transport Ilirska Bistrica – I. faza (Uradni list RS, št. 16/04),

– Odlok o ureditvenem načrtu za cono C 2-2 v Ilirski Bistrici (Uradni list RS, št. 11/04),

– Odlok o Lokacijskem načrtu za vetrno elektrarno Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalni daljnovod RTP Ilirska Bistrica – RTP Volovja reber (Uradni list RS, št. 46/04, 63/04 – popravek, 79/04 – popr.),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje stanovanjske soseske S13 v Ilirski Bistrici (Uradne objave Primorskih novic, št. 24/97, Uradne objave Občine Ilirska Bistrica, Bistriški odmevi št. 1/11), razen za območje zemljišč, navedeno v prvi alineji prvega odstavka 278. člena,

– Odlok o spremembi Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko S-12 v Ilirski Bistrici (Uradne objave PN, št. 21/86).

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Program priprave za izdelavo zazidalnega načrta za območje C1-1 Blagovnica Ilirija v Ilirski Bistrici (Uradne objave Primorskih novic, št. 38/02).

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi samo občinski prostorski izvedbeni akti, ki so skladni z OPN Občine Ilirska Bistrica:

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje stanovanjske soseske S13 v Ilirski Bistrici (Uradne objave Primorskih novic, št. 24/97, Uradne objave Občine Ilirska Bistrica, Bistriški odmevi št. 1/11) vendar le v območju zemljišč s parc. št. 1353/114, 1353/327, 1353/329, 1353/330, 1353/331, 1353/332, 1353/333, 1353/352, 1353/353, 1352/362, 1353/364, 1389/3, 1389/4, 1390/3, 1392/4, 1393/2, 1393/3, 1393/5, 1393/7, 1394/2, 1394/5, 1395/3, 1395/6, 1396/1, 1396/3, 1396/5, 1400/1, 1400/3, 1400/4, 1400/5, 1401/1, 1401/2, 1401/6, 1402/2, 1405/2, 1406/1, 1406/5, 1406/6, 1407/3, 1407/5 1407/6, 1407/7, 1416/4, 1416/6, 1416/9, 1416/10 in dele parcel št. 1353/340, 1353/351, 1353/363, 1401/5, 1416/3, 1416/11, 1416/18 k.o. Trnovo,

– Odlok o Zazidalnem načrtu za območje Sviščakov (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/67),

– Odlok o ureditvenem načrtu za cono Z4-2/1 razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici (Uradni list RS, št. 41/04, 34/05 – popr.),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje »Pod hribom« (Uradni list RS, št. 80/15).

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka veljajo državni prostorski izvedbeni akti:

– Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Jelšane (Uradni list RS, št. 43/03),

– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Starod (Uradni list RS, št. 37/06),

– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za preložitev glavne ceste G1-6 in regionalne ceste R2-404 na območju Ilirske Bistrice (Uradni list RS, št. 83/06),

– Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14).

Na območju občine so dopustne legalizacije objektov, zgrajenih ali rekonstruiranih brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka.

V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Nadzor nad zakonitostjo OPN opravljajo pristojna ministrstva v skladu s svojimi pristojnostmi.

(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

OPN je izdelan v digitalni obliki in analogni obliki. OPN je shranjen in na vpogled javnosti na spletnih straneh in na sedežu Občine Ilirska Bistrica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 30/2016 z dne 25. 4. 2016

1276. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica, stran 4269.